Tiskane izdaje
Ljubljana – Inšpektorji finančne uprave so v petih dneh zaradi davčnih blagajn opravili 1191 nadzornih postopkov in pri 85 zavezancih ugotovili napake. »Vsem so izrekli opomine,« sporočajo iz generalnega finančnega urada, kjer so opravili obračun prvega tedna, kar je obvezno potrjevanje računov prek njenega informacijskega sistema.
V finančni upravi so po enomesečnem poskusnem delovanju sistema davčnih blagajn, ki se je začelo 1. decembra, pred obvezno uporabo 2. januarja napovedali, da bodo prvi mesec izdajateljem računov predvsem svetovali in jim pomagali, če le ne bodo namenoma kršili zakona o davčnem potrjevanju računov ali se zanj sploh ne bodo zmenili. Izkazalo se je namreč, da se velik delež zavezancev za potrjevanje računov do prepisanega roka nanje ni pripravil: večina za vzrok navaja, da informatiki še niso uspeli priti do njihovih naprav ter jim namestiti programe za davčne blagajne, morda tudi opremo.
Najnovejša statistika kaže, da se je v sistem davčnih blagajn vključilo okoli 27.700 izdajateljev računov, kar je manj, kot so predvideli v finančni upravi, kjer pričakujejo od 60 do 80 tisoč uporabnikov, a med njimi tudi majhnem, na primer društva, ki izdajo le nekaj računov na leto. »Te številke so zgolj naše ocene, saj podatkov o natančnem številu zavezancev, ki poslujejo z gotovino, ni. Nekateri zavezanci poslujejo z gotovino zelo redko in se jim zato še ni bilo potrebno vključi ti v sistem potrjevanja računov. Pričakujemo, da se bo to dogajalo vse leto,« poudarjajo v generalnem finančnem uradu.
Namenska digitalna potrdila, ki odpirajo pot v informacijski sistem finančne uprave, je vendarle že prevzelo 41 tisoč naročnikov.
Premalo časa za preizkus
»Menim, da so se izdajatelji računov na novi sistem začeli pripravljati prepozno. Očitno pa je tudi, da je bilo enomesečno poskusno obdobje prekratko,« po prvem tednu ugotavlja direktor Združenje za informatiko in telekomunikacije pri gospodarski zbornici Dušan Zupančič. Združenje je z ministrstvom za finance sodelovalo, ko so pripravljali tehnična izhodišča za davčne blagajne. Po neuradnih podatkih je na trgu kar okoli 500 programov za sistem davčnih blagajn. »V ponudbi je tudi veliko poceni rešitev, opazili smo, da je pri njih več težav. Ponudniki so pričakovali, da bodo lahko veliko zaslužili, niso hoteli zamuditi priložnosti, zato so preveč hiteli in svojih programov niso dovolj preizkusili. Pri resnih ponudnikih so rešitve brezhibne,« pravi Dušan Zupančič.
Po njegovih besedah je malo verjetno, da je informacijski sistem finančne uprave vzrok za težave zavezancev, ki ugotavljajo, da se elektronske naprave za izdajanje računov »zatikajo«, ko poskušajo izdati račun. Ocenjuje, da je informacijski sistem dovolj zmogljiv, zato težave najbrž povzročajo programi ali namestitve na napravi. Slišati je, da kupci programe slabe kakovosti zdaj opuščajo in se selijo k bolj zanesljivim, čeprav dražjim ponudnikom. Uporabniki davčnih blagajn ugotavljajo, da lahko z določenimi »ponesrečenimi« ukazi izklopijo program in davčne blagajne brez strokovne pomoči ne znajo več zagnati. »To se mi z običajno blagajno ni nikoli zgodilo,« pravi gostinec s takšno izkušnjo.
V generalnem finančnem uradu pojasnjujejo, da njihov informacijski sistem ne upočasni ali ovira izdajanje računov: » Če prihaja do daljših zakasnitev pri izdaji računa, je vzrok neustrezna programska rešitev ponudnikov davčnih blagajn. Tudi, če je sistem finančne uprave popolnoma nedostopen, mora davčna blagajna izdati račun najpozneje v štirih sekundah. Takšen račun sicer v tistem trenutku ni potrjen, zato na njem ni oznake EOR številke. Davčna blagajna pa ga avtomatično poskuša potrditi naknadno, ko vzpostavi povezavo.«
Sredi Ljubljane na papirju
Za Ljubljančane, ki so navajeni kupovati v strogem središču mesta, je bilo veliko presenečenje, da si davčnih blagajn ne do zakonskega roka ne več dni pozneje še nista priskrbela trgovca, ki v njunih očeh nekaj veljata, Müller in prodajalec oblačil H & M na Čopovi ulici, posebej ker velja prepričanje, da so tuje družbe na splošno na višji ravni razvoja. Prodajalke v H & M so izpolnjevale predpripravljena papirna potrdila iz vezane knjige računov, zato se je občasno pred blagajno nabrala kar lepa vrsta. Neuradno je mogoče zvedeti, da so pri trgovcu z oblačili, ki ima v Sloveniji več trgovin, tako izdali po 45 tisoč računov na dan.
Dušan Zupančič predvideva, da je razmeroma slab odziv zavezancev do obveznega roka za davčne blagajne mogoče pojasniti z dvema vzrokoma: »Slovenska človeška navada je, da vse delamo zadnji trenutek. Z našimi člani, ki na trgu ponujajo programe za blagajniško poslovanje, smo testirali njihove izdelke in ti so bili dejansko pripravljeni 1. decembra. Pritoževali pa so se,zaradi slabega odziva pri strankah, ki so pač menile, da je časa še dovolj.«
Stranke so razvijalcem programov bolj množično začele oglašati okoli 20. decembra, pravi sogovornik, češ zdaj pa bi radi, da pridete čimprej. »Podjetja imajo tudi po 1000 blagajn, za vsako je treba kar nekaj časa, da jo informatiki priredijo za davčno blagajno. Veliko uporabnikov ima zelo zastarelo opremo, tudi po 15 let stare računalnike in tiskalnike. Ponavadi je tudi tako, da se začnejo pojavljati težave, ko začneš popravljati stare sisteme.« Najbrž pa so izdajatelji računov tudi pričakovali, da bo vlada morda le podaljšala rok za obvezno uporabo.
