Izmed najrevnejših se je Etiopija prebila med najhitreje rastoče

Svetovni trg: etiopijsko gospodarstvo je v zagonu, ki se še ne bo ustavil, političnim nemirom navkljub.

sob, 18.11.2017, 15:00

Federativna demokratična republika Etiopija se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja bojevala s političnimi in gospodarskimi krizami, državnimi udari, sušami, lakotami ter propadlimi socialističnimi reformami. Leta 2000 je bila država Afriškega roga tretja najrevnejša država na svetu z le 650 dolarji BDP na prebivalca in z več kot 50 odstotki revnega prebivalstva. Kar je sledilo, je bil pravi afriški čudež.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je bila Etiopija med letoma 2000 in 2016 tretja najhitreje rastoča država na svetu za Kitajsko in Mjanmarom. Z več kot desetodstotno rastjo BDP v posameznih letih ji je do leta 2011 po izračunih Svetovne banke uspelo na 31 odstotkov znižati odstotek prebivalstva, ki na dan lahko porabi manj kot dva dolarja.

Čeprav se Etiopija v zadnjih letih spopada z zniževanjem cen surovin, predvsem svojih največjih izvoznih produktov, kave in zlata, vlada v Adis Abebi za letos napoveduje enajstodstotno rast BDP. Proizvodnja ima kljub majhnem deležu v gospodarstvu desetodstotno letno rast, krepijo se kmetijstvo, turizem in transport, ki so glavno gonilo rasti.

Tudi napovedi za prihodnost so za več kot stomilijonsko državo dobre. Mednarodni denarni sklad napoveduje 6,2-odstotno rast do leta 2022. Vlada napoveduje večje investicije v proizvodnjo, mehanizirano kmetijstvo ter večje zaposlovanje mladih. Na začetku preteklega meseca je Nacionalna banka Etiopije devalvirala svojo valuto, etiopski bir, s čimer želi spodbuditi izvoz, zajeziti več kot desetodstotno inflacijo in zmanjšati dolg ter devizni primanjkljaj.

Pozitivne spremembe v prihodnosti podpirajo tako Mednarodni denarni sklad kot mednarodne bonitetne agencije. Tako Standard & Poor's kot Moody's ocenjujeta stabilne obete za Etiopijo ter z ocenama B/B ter B1, kar jo še vedno uvršča med visoko tvegane države. Agenciji dajeta zasluge Etiopiji za ugodno strukturo zadolževanja z ugodno obrestno mero, nižje breme dolga ter večje možnosti za rast v primerjavi z drugimi državami v regiji. Vsekakor pa v Etiopiji ostaja visoko predvsem politično tveganje ter velik vpliv gibanja cen surovin na gospodarstvo.

Z optimizmom gledajo na Etiopijo tudi vlagatelji v etiopijske državne obveznice. Donosnost evrodolarske državne obveznice, ki bo zapadla leta 2024 je bila sredi večjih političnih nemirov februarja lani na najnižji točki in je znašala 9,7 odstotka. Z dobro gospodarsko rastjo in ublažitvijo nemirov si je obveznica opomogla in na začetku novembra dosegla šestodstotno donosnost.

S povečevanjem števila izobraženega prebivalstva, izboljšanjem infrastrukture in pritokom investicij iz Kitajske lahko Etiopija napiše eno gospodarsko najuspešnejših zgodb. Gospodarski potencial v Etiopiji je neizmeren, vendar mogoč le, če bo državi uspelo premagati politične ovire.

Prijavi sovražni govor