Izterjava davčnega dolga čedalje obsežnejši posel

Ljubljana − Davčni dolg se je lani znižal za 76,5 milijona evrov ali 5,1 odstotka, kažejo podatki finančne uprave iz letnega poročila o davčnem dolgu, ki ga je že oddala ministrstvu za finance. Odmera NUSZ za občine je bila lani pozna, zato se je zamaknila tudi izterjava.

Finančna uprava (Furs) je po zakonu o davčnem postopku vsako leto dolžna pripraviti polletno in letno poročilo »o stanju in gibanju davčnega dolga« v preteklem obdobju. Vlada poročili priloži zaključnemu računu proračuna in poročilu o polletnem izvrševanju državnega proračuna, ko ju odda računskemu sodišču oziroma državnemu zboru.

Finančna uprava v poročilo o davčnem dolgu v zadnjem letu vključi »vse zapadle neporavnane obveznosti, ki jih odmerja, nadzoruje in izterjuje«. Pristojna je za pobiranje dajatev, ki se stekajo v štiri blagajne javnega financiranja: v državni proračun (prek njega tudi v evropskega) in proračune občin ter v blagajni zavoda za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. »Lani je finančna uprava za vse štiri blagajne zbrala 13,596 milijarde evrov prihodkov, kar je za 4,1 odstotka več kot leta 2013. Davčni dolg je 31. decembra 2014 znašal 1,422 milijarde evrov. V ta znesek dolga so poleg neporavnanih zapadlih obveznosti vključene tudi zaračunane zamudne obresti. Te znašajo 184,77 milijona evrov ali 13 odstotkov,« poroča vladi o »dolžniški« statistiki za leto 2014.

Več dela za manj poplačil

V vseh poročilih o davčnem dolgu sta dva podatka: o aktivnem davčnem dolgu, ki je konec leta 2014 znašal 797,25 milijona evrov ali 56,1 odstotka vsega, in o le še pogojno izterljivem dolgu, ki je konec preteklega leta znašal 624,085 milijona evrov ali 43,9 odstotka vsega. »Verjetnost izterjave aktivnega davčnega dolga je veliko večja kot pri pogojno izterljivem dolgu, saj je zanj značilno, da so bile izčrpane skorajda vse možnosti, da bi dolg izterjali v postopku davčne izvršbe,« poudarjajo na finančni upravi. Skupni znesek davčnega dolga se je lani znižal za 76,5 milijona evrov ali 5,1 odstotka: pri tem je bil aktivni dolg nižji za 119,214 evra ali 13 odstotkov, pogojno izterljivi pa višji za 42,72 milijona evrov ali 7,3 odstotka.

Finančna uprava je lani poskušala izterjati 1,349 milijarde evrov davčnega dolga, od dolžnikov ji je uspelo dobiti 537,155 milijona evrov poplačil. To je bilo manj kot leta 2013, ko je zahtevala poplačilo 1,369 milijarde evrov dolga in ga nazadnje izterjala 580,2 milijona evrov. Leta 2012 je zahtevala celo poplačilo 1,736 milijarde evrov dolga in ga izterjala 544,244 milijona evrov, leta 2011 pa je od dolžnikov zahtevala 1,380 milijarde evrov in pri dolžnikih dosegla poplačilo 519,624 milijona evrov.

Statistika davčne uprave (glej graf) kaže, da je morala v letu za primerljiv znesek izterjanega dolga opraviti veliko več dela kakor leta 2011, saj je lani razposlala 612.598 pisnih opominov, opravila 30.346 telefonskih klicev in izdala 440.511 sklepov o davčni izvršbi. »Pri pogojno izterljivem dolgu je poplačilo precej odvisno od zaključka sodnih postopkov – prisilne poravnave, stečajnega postopka, stečaja zapuščine in izvršbe iz nepremičnega premoženja,« dodajajo na finančni upravi. Po zakonu o davčnem postopku njena pravica do izterjave dolga zastara v petih ali desetih letih.

Lani pozna odmera za občine

Poročilo o davčnem dolgu ob izteku leta 2014 kaže, da je po štirih blagajnah porazdeljen podobno kot leto prej: 66,2 odstotka dolga izvira iz dajatev, ki pripadajo državnemu proračunu, 20,7 odstotka iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, deset odstotkov iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje in 3,1 odstotka dajatvam, ki se stekajo v občinske proračune.

»Analiza gibanja davčnega dolga po javnofinančnih blagajnah kaže, da je bil 31. decembra 2014 v primerjavi z 31. decembrom 2013 nižji pri vseh blagajnah razen pri občinskih. Pri teh se je namreč dolg lani povečal za 2,235 milijona evrov oziroma 5,3 odstotka,« ugotavljajo na finančni upravi. Dolg do državnega proračuna je lani upadel za 6,2 odstotka, do pokojninske blagajne za 3,7 odstotka in do zdravstvene za 3,6 odstotka. Po pojasnilih je rast davčnega dolga do občinskih proračunov večinoma mogoče pojasniti z lansko dinamiko odmere dajatev. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) se je začela šele po tem, ko je ustavno sodišče marca razveljavilo zakon o davku na nepremičnine: »Precejšen del obveznosti, predvsem za NUSZ, je bil v nasprotju s prejšnjimi leti odmerjen konec leta 2014. Postopkov izterjave glede na roke zapadlosti še ni bilo mogoče uvesti.«

Minister za finance Dušan Mramor je 11. februarja prav zaradi davčnega dolga sklical sestanek s predstavniki vseh blagajn javnega financiranja. »Na sestanku so predstavniki izmenjali stališča o možnosti za učinkovitejše poplačilo dolga znotraj veljavnih zakonov in opredelili področja, na katerih bo treba izpeljati dodatne dejavnosti,« so nam po srečanju povedali na ministrstvu. Tudi zdaj ni mogoče izvedeti več: »Vlada ukrepov na davčnem področju še ni potrdila.«