Tiskane izdaje
Ljubljana − Na prehodu v zadnje četrtletje lani so se vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti, z izjemo gradbeništva, ohranile na doseženi ravni, ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v novem Ekonomskem ogledalu.
Izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih sta po daljšem obdobju rasti ostala na doseženi ravni, v desetih mesecih lani pa sta bila večja kot pred letom. Izvoz tako ostaja glavni dejavnik okrevanja gospodarstva.
Tudi skupni prihodek v trgovini na drobno se je v zadnjih mesecih ohranil na podobni ravni. Nadaljevala se je le rast v trgovini z neživili, kar z rastjo v trgovini z motornimi vozili nakazuje nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje v segmentu trajnih dobrin, pojasnjujejo pri Umarju. Aktivnost v gradbeništvu se je še zmanjšala in ostaja edina, ki zaostaja za ravnmi izpred enega leta. Razpoloženje v gospodarstvu je v zadnjih treh mesecih leta ostalo na visoki ravni.
Okrevanje trga dela posledica krepitve predelovalnih dejavnosti
Okrevanje na trgu dela se je nadaljevalo tudi ob koncu leta. Nadaljnja rast števila delovno aktivnih je predvsem posledica krepitve v predelovalnih dejavnostih. V desetih mesecih lani je bila ob povečanju v večini dejavnosti zasebnega sektorja rast precej višja kot v istem obdobju predhodnega leta.
Razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah se je v enajstih mesecih lani povečalo. To je bila predvsem posledica občutnejšega zmanjšanja obsega kreditov podjetij kot v istem obdobju 2014, zmanjšal se je tudi obseg kreditov države.
Obseg kreditov gospodinjstev pa se je povečal zaradi rasti stanovanjskih kreditov ob oživljanju trga nepremičnin.
Na strani virov financiranja so banke v desetih mesecih 2015 še povečale neto odplačila obveznosti do tujine, prirast vlog domačih nebančnih sektorjev pa se je v enajstih mesecih zmanjšal za več kot polovico.
Primanjkljaj nižji kot leto prej
Javnofinančni primanjkljaj je v prvih desetih mesecih lani znašal 785 milijonov evrov. V primerjavi z istim obdobjem 2014 je bil primanjkljaj 364 milijonov evrov nižji, kar je posledica rasti gospodarske aktivnosti in izboljšanja stanja na trgu dela ter vladnih ukrepov za rast prihodkov in zajezitev odhodkov.
Pri izdatkih za investicije na uradu pričakujejo, da je bila rast ob koncu leta večja in zato v vsem letu višji primanjkljaj od doseženega v desetih mesecih.
