Slovenija prvič po začetku finančne krize s primarnim presežkom

Po treh četrtletjih ustvarili 2,6 odstotka BDP primanjkljaja. Dolg se je povzpel na 84,1 odstotka BDP oz. 32,1 milijardo evrov.
Objavljeno
30. december 2015 11.55
suhadolnik denar
N. G.
N. G.

Primanjkljaj sektorja države se je po devetih mesecih ustavil pri 743 milijonih evrov oziroma pri 2,6 odstotka BDP, je objavil državni statistični urad. Javni dolg pa je ob koncu tretjega četrtletja znašal 84,1 odstotka BDP oziroma 32,1 milijardo evrov.

V istem obdobju lani je primanjkljaj znašal 1,06 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka, torej je letos primanjkljaj precej nižji kot lani.

V prvih treh četrtletjih pa je Slovenija prvič od začetka finančne krize zabeležila primarni presežek – torej presežek oziroma primanjkljaj zmanjšan za izdatke za obresti –  v vrednosti 161 milijonov evrov ali 0,5 odstotka BDP. V enakem obdobju lani je Slovenija imela primarni primanjkljaj v vrednosti 190 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP.

Slovenska država je samo v tretjem četrtletju ustvarila 66 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka BDP primanjkljaja, kar je najmanjši četrtletni primanjkljaj od leta 2008 dalje, poudarjajo na Sursu.

Slovenske finance okrevajo

»Slovenske finance okrevajo«, je podatke komentiral Andrej Flajs s statističnega urada. Razloga sta dva, in sicer gospodarska rast ter zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je zamrznil rast nekaterih izdatkov. Po njegovem mnenju bo Slovenija letos uspela znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP in tako izšla iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga je leta 2009 uvedla Evropska komisija. Dodal pa je, da bo to odvisno predvsem od tega, kako uspešno bo Slovenija konec leta počrpala evropska sredstva.

Višja rast prihodkov kot odhodkov

Statistiki pojasnjujejo, da je vzrok za izrazito manjšanje primanjkljaja v prvih treh četrtletjih letos glede na enako obdobje lani višja nominalna rast prihodkov od odhodkov. Skupni prihodki države so v prvih treh četrtletjih nominalno za 3,8 odstotka višji kot v istem obdobju leto prej, izdatki pa le za en odstotek.

Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se povečali za 3,4 odstotka, prihodki od dividend in razdeljenih dobičkov za 23,8 odstotka in od kapitalskih transferjev (sredstva EU) za 10,5 odstotka.

Na odhodkovni strani so se temeljni izdatki, kot so sredstva za plače, vmesna potrošnja, socialna nadomestila ter sredstva za bruto investicije v osnovna sredstva, zmanjšala za 0,4 odstotka. Povečali pa so se izdatki za tekoče (za 22,1 odstotka) in kapitalske transferje (za 44,4 odstotka). V prvih devetih mesecih letos so izdatki za obresti znašali 904 milijone evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.

Javni dolg vse večji

Javni dolg se je medtem ob koncu tretjega četrtletja ustavil pri 32,1 milijarde evrov oziroma 84,1 odstotka BDP, kar je za 1,5 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotne točke več kot ob koncu drugega trimesečja.