Tiskane izdaje
Ljubljana – Javni dolg v državah Evropske unije se je lanskem tretjem četrtletju povprečno zmanjšal, med državami, kjer se je njegov delež v BDP najbolj povečal, pa je na prvem mestu Slovenija – zrasel je z 80,8 na 84,1 odstotka BDP, kažejo primerjalni podatki Eurostata, statističnega urada EU.
Delež javnega dolga v slovenskem BDP se je v tretjem četrtletju lani povečal za 3,3 odstotne točke. Slovenija je tako za zdaj še vedno podpovprečno zadolžena na ravni članic evroobmočja in EU-28, se pa temu povprečju dokaj hitro približujemo, saj se Evropa v povprečju celo rahlo razdolžuje. Podatki Eurostata namreč kažejo, da se je v evrskem območju javni dolg v tretjem četrtletju lani (v primerjavi s tremi meseci prej) znižal z 92,3 na 91,6 odstotka BDP, v EU 28 pa celo 87,7 na 86 odstotkov BDP. Slovenija je sicer absolutna rekorderka tudi po medletnem povečanju dolga med septembrom lani in predlani. V tem času se je namreč slovenski bruto javni dolg povečal z 28,8 na 32,1 milijarde evrov oziroma s 77,9 na že omenjenih 84,1 odstotka BDP, torej kar za 6,2 odstotne točke.
Dolg prenapihnjen za milijardo
Na slovenskem državnem statističnem uradu rekordno povečanje dolga nekoliko relativizirajo. Kot je ob zadnji predstavitvi primanjkljaja in dolga države 30. decembra lani povedal analitik Andrej Flajs, je v naš javni dolg všteta tudi gotovina za t. i. swap zadolžitev (zamenjavo dolga) v višini približno milijarde evrov. »Ko bo swap zadolžitev potekla, se bo ta milijarda črpala. To v bistvu ni dolg, pač pa nekakšno zavarovanje valutnih tveganj. To niha vsak mesec, za zdaj je na ravni približno milijarde evrov, ko bo swap posel zaključen, te milijarde [dolga] ne bo več. Pravi dolg države tako znaša 31 milijard evrov,« je tako povedal Flajs.
Med državami, kjer se je javni dolg medletno najbolj povečal, nam sicer sledijo Avstrija, Ciper, Hrvaška, Bolgarija, Finska, Poljska, Italija, Velika Britanija, Francija, Španija in Litva. Po drugi strani pa je še precej večji seznam članic EU, ki so obdobje razmeroma poceni denarja izkoristile za znižanje deleža javnega dolga v BDP. Na medletni ravni se je najbolj razdolžila Irska, ki je ob zelo solidni gospodarski rasti svoj javni dolg spravila pod mejo BDP, in sicer s 112,6 na 99,4 odstotka BDP. Tudi Grčija je svoj dolg znižala, in sicer s 315,5 na slabe 302 milijarde evrov, oziroma s 177,6 na 171 odstotkov BDP.
Gledano v celoti je skupni dolg držav EU konec lanskega septembra znašal gromozanskih 12 439 milijard evrov, kar je več kot v Sloveniji ustvarimo v 300 letih, skupina 19 članic evroobmočja pa je bila skupaj zadolžena za 9453 milijard evrov. Tri države imajo javni dolg, ki presega 2000 milijard evrov: dolg Nemčije (2152 miljard evrov) se je medletno znižal s 75,4 na 72 odstotkov BDP, dolg Italije (2192 milijard evrov) in Francije (2103 milijarde evrov) pa je medletno narasel in je po deležu v BDP krepko večji tudi od slovenskega, italijanski namreč znaša 134, francoski pa 97 odstotkov BDP. Po drugi strani pa so redke članice EU še vedno vzorno nizko zadolžene: v Estoniji znaša javni dolg le 9,8, v Luksemburgu pa 21,3 odstotka BDP.
