Javni naročniki si bodo lahko pomagali s smernicami

Ljubljana – Jutri bo začel veljati nov zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki določa nova pravila za ponudnike in okoli 3000 javnih naročnikov. Ti si bodo pri svojem delu lahko pomagali tudi s smernicami, ki jih pripravlja vlada. Kot prve bodo pripravljene smernice za naročanje gradenj ter arhitekturnih in inženirskih storitev.

Zakon prinaša novosti o postopkih javnega naročanja ter preverjanja primernosti ponudnikov. Za sprejetje ZJN-3 je bila potrebna absolutna večina v državnem zboru, saj državni svet na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev nanj izglasoval odložilni veto. Zakonu bodo sledile tudi smernice, ki bodo javnim naročnikom v pomoč pri naročanju.

Ministrstvo za javno upravo (MJU) trenutno pripravlja dvoje smernic, in sicer smernice za javno naročanje gradenj ter smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev. Na MJU predvidevajo, da bo prva izdaja obeh smernic izdana prihodnji mesec. Aprila se bodo izvajati tudi uvodne aktivnosti za pripravo smernic za naročanje IT-storitev. Ministrstvo za šolstvo pripravlja še smernice za naročanje hrane v vrtcih in šolah.

Gradbinci pričakujejo opustitev slabih praks

Naročanje gradenj po znesku pomeni največji del javnih naročil. »Smernice temeljijo na izhodiščih, ki jih določa ZJN-3, in opredeljujejo postopke naročanja gradenj oziroma arhitekturnih in inženirskih storitev. Poseben poudarek smernic je opredelitev nabora meril za oddajo javnega naročila. Predvsem pa bodo orodje, ki ga pripravljavci smernice priporočajo naročnikom za uporabo, ter zagotavljajo primerna in z ZJN-3 usklajena napotila, usmeritve in predloge, kako naj postopek javnega naročila za izbiro arhitekturnih in inženirskih storitev oziroma gradenj praviloma poteka,« pojasnjujejo na MJU. Smernice bodo vključevale tudi primere dobrih in slabih praks ter se bodo v prihodnje dopolnjevale.

Vlada pri izdelavi smernic sodeluje z gospodarsko, obrtno in inženirsko zbornico, združenjem arhitektov ter večjimi naročniki, kakršna sta Dars in ministrstvo za infrastrukturo. Pred objavo bodo za mnenje zaprosili še računsko sodišče in revizijsko komisijo.

Pričakujemo, da bo javno naročanje gradenj z uveljavitvijo ZJN-3 in sprejetjem smernic končno opustilo slabe prakse, ki so številna slovenska gradbena podjetja, njihove podizvajalce in dobavitelje privedle do propada ter zaposlene ob njihove težko zaslužene plače, pravi Jože Renar, direktor gradbeniške zbornice na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS): »Naša želja je, da Slovenija prevzame takšen model javnega naročanja v gradbeništvu, ki bo zagotavljal transparenten postopek izbire najugodnejšega ponudnika in od vseh udeležencev v procesu od priprave do izvedbe gradnje zahteval primerno strokovno usposobljenost, kakovostno opravljeno delo, spoštovanje dobrih poslovnih običajev ter vsem sodelujočim v gradbenih verigah zagotovil tudi plačilo.«

Za to morajo javni naročniki jasno opredeliti zahteve za projektno nalogo in projektanti izdelati kakovostno razpisno dokumentacijo, ki vsebuje tudi projekt za izvedbo s popisi del. »Nato naročnik na podlagi jasnih kriterijev za sodelovanje ponudnikov in meril za izbor povabi usposobljene izvajalce k predaji ponudb ter pred izbiro najugodnejšega ponudnika predhodno preveri in po potrebi izloči vse ponudnike z nenavadno nizkimi ponudbami. Za najugodnejšega ponudnika ni nujno izbran najcenejši, saj so poleg cene tu še druga merila, kot so reference, kadri, usposobljenost, certifikati kakovosti ... Pričakujemo, da bo naročnik ponudnikom ponudil v podpis uravnotežene pogodbe, skladne s pravili stroke doma in v tujini. Tako izvajalci ne bodo, kot je pogosta praksa danes, prevzemali tveganj, na katera s svojimi ravnanji ne morejo vplivati ter jih nato poskušali vsiliti svojim podizvajalcem in dobaviteljem,« dodaja Renar.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ocenjujejo, »da ni realno pričakovati«, da bi nezavezujoče smernice za javne naročnike, na katere MJU »polaga večino svojih upov«, stanje pri javnih naročilih izboljšale. Obrtniki predlagajo priporočila za ustrezno pripravo razpisne dokumentacije in izdelavo realnih vrednosti javnih naročil; priporočila o sodelovanju tistih ponudnikov, ki izpolnjujejo zakonske zahteve za sodelovanje, ter priporočila za transparentnost postopka.

Po mnenju OZS bi se naročniki morali zavezati, da bodo poplačali podizvajalce, če jih ne bodo glavni izvajalci. Opozarjajo, da je še vedno mogoče pričakovati oddajo večine javnih naročil le po kriteriju najnižje cene. Kot dobrodošlo pa označujejo socialno klavzulo, ki poudarja, da morajo ponudbeniki izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Zato pričakujejo zmanjšanje nezakonite nelojalne konkurence.

ZJN-3 prinaša še nekaj drugih izboljšav, a na OZS dodajajo, da so te določbe zapisane »bolj na načelni ravni, realizacija pa je odvisna od volje javnega naročnika«. Pri tem dodajajo: »Glede na dolgoletno prakso izvajanja javnih naročil je pričakovati, da bodo anomalije v javnih naročilih še naprej redna praksa. Glede na besedilo ZJN-3 bi bila za odpravo anomalij v javnih naročilih ključna sprememba miselnosti in zavesti ter načina delovanja, najprej pri javnih naročnikih, seveda pa tudi drugih deležnikov.«