Tiskane izdaje
Podjetja, ki prek javnih naročil poslujejo z javnim sektorjem, bodo proračunskim uporabnikom oziroma javnemu sektorju že po novem letu izdajala le elektronske račune. »Pravne in fizične osebe, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki, bodo morale za dobavljeno blago, opravljene storitve ali gradnje pošiljati eRačune,« opozarja svoje članstvo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Javni upravi pa gospodarstvu oziroma svojim dobaviteljem blaga in storitev računov za zdaj še ne bo treba izstavljati le elektronskih računov. »Za proračunske uporabnike obvezno izdajanje eRačunov fizičnim in pravnim osebam oziroma v gospodarski sektor še ni predvideno,« pojasnjujejo v nacionalnem forumu.
Pripravljeni, a nekaj
Po pojasnilih ministrstva za finance 1. januarja na tem področju ne bi smelo biti presenečenj: »Proračunski uporabniki so v večini že pripravljeni na prevzem elektronskih računov, saj jih v zadnjih mesecih nekateri že prejemajo v elektronski obliki. Prav tako pričakujemo, da so pripravljene gospodarske družbe.« Proračunski uporabniki so morali že letos zagotoviti ustrezno aplikativno podporo za sprejem e-Računa in za povezavo z upravo za javna plačila, dodajajo na ministrstvu za finance: »Od 1. januarja bodo prejemali elektronske račune neposredno prek svoje spletne banke.«
Gospodarstvo je v glavnem pripravljeno na izključno elektronsko izstavljanje računov javnemu sektorju, ugotavlja direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Dušan Zupančič: »Kljub temu pa vsaj januarja 2015 pričakujemo težave, saj se bosta šele s 1. januarjem 2015 končalo prehodno obdobje in vzpostavila polna funkcionalnost izmenjave eRačunov med podjetji iz gospodarstva in javnim sektorjem.«
V OZS predvidevajo, da je njihovo članstvo kar dobro pripravljeno na elektronske račune za javni sektor: »Zanje smo imeli v tem letu precej izobraževanj o uporabi takšnega računa, tudi obveščali smo jih sproti. Menimo, da so naši člani dobro seznanjeni z novostjo. Vsem ostalim pa omogočamo pomoč in dodatne informacije v našem svetovalnem centru in na območnih zbornicah.«
Po besedah Dušana Zupančiča sta gospodarska zbornica in uprava za javna plačila (UJP) letos pripravili več kot sto različnih oblik usposabljanja v povezavi z eRačuni za javno upravo in za podjetja, ki bodo pošiljala le še elektronske račune. »Hkrati smo organizirali tudi ponudnike računalniških rešitev za pripravo, pošiljanje in hranjenje elektronskih računov. Zato lahko ugotovimo, da je velika večina računovodskih programov in programov ERP, torej programov za celovite poslovne informacijske sisteme, pripravljenih za posredovanje eRačunov v javni sektor, tako da se za podjetja ne spreminja način dela in ti omogočajo enostaven prehod. Glede na to, da je pošiljanje eRačunov v javni sektor zakonska zahteva, je sprememba programske opreme v podjetjih v večini primerov vključena v obstoječe vzdrževalne pogodbe,« pravi sogovornik.
Koliko stane eRačun
Za podjetja, pravne osebe in samostojne podjetnike, pa tudi za društva in vse druge dobavitelje blaga in storitev, ki poslujejo z javnim sektorjem, je tudi pri obveznem eRačunu pomembno vprašanje, ali jim prinaša dodatne stroške. »Prehod na eRačun sicer bo dodaten strošek za podjetja, a jih to po naši oceni ne bo odvrnilo od poslovanja z javno upravo. Večina podjetij bo eRačun izdajala s pomočjo svojih računovodij, ostali pa bodo te storitve opravljali prek javnega portala oziroma bank,« ugotavljajo v obrtno-podjetniški zbornici.
Za podjetja prinašajo dodatne stroške le storitve ponudnikov prenosnih poti do strežnika UJP pri upravi za javna plačila in storitev elektronskega arhiva, vendar so ti stroški manjši od trenutnih stroškov poštnih storitev, pravi Dušan Zupančič. »Za manjša podjetja in samostojne podjetnike, ki pošiljajo manj kot pet računov na mesec v javni sektor, je uprava za javna plačila (UJP) vzpostavila portal, ki bo omogočal brezplačen vnos računov. Za veliko večino manjših in mikro podjetij, ki finančno poslujejo prek računovodskih servisov, pa bodo poskrbeli računovodski servisi, ki so bili prav tako vključeni v priprave in usposabljanje,« poudarja direktor združenja za informatiko in telekomunikacije pri gospodarski zbornici.
Manjši dobavitelji in poslovni partnerji javnega sektorja bodo prehod na elektronski račun zanesljivo prepustili računovodskim servisom, ki že zdaj delajo zanje. Manjše turistično društvo, na primer, ki na leto izstavi okoli sto računov šolam, je od svojega računovodje dobilo ponudbo, da bo storitve eRačuna zanj opravljal za osem do deset evrov na mesec.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da elektronski račun v primerjavi s papirjem izdajateljem omogoča različne prednosti, tudi večjo preglednost nad računi, tako je laže spremljati tudi plačilno sposobnost in plačila kupca. Zbornica spodbuja svoje člane, da jim bo obvezni prehod na elektronske račune s proračunskimi uporabniki olajšal uporabo sodobne oblike računa tudi pri drugih partnerjih: »Ker bodo imeli vso infrastrukturo za poslovanje z eRačuni že pripravljeno, bo prehod na eRačune hitrejši tudi za poslovanje z ostalimi partnerji in potrošniki.«
Brezplačni vhod
Prav ta brezplačna vstopna točka na spletni strani UJP je namenjena malim dobaviteljem oziroma malim poslovnim partnerjem javnega sektorja, poudarjajo v gospodarski in obrtno-podjetniški zbornici: »Ta portal bo namenjen izdajateljem manjšega števila elektronskih računov, ki prek svoje banke ali procesorja ne morejo posredovati eRačunov proračunskim uporabnikom in nimajo tehnične podpore zanje. Portal bo omogočal ročni vnos eRačunov.« Dostopen bo od 1. januarja 2015. Uprava za javna plačila na svoji spletni strani sporoča, da je do 1. januarja na voljo testna izdaja spletne aplikacije UJP eRačun.
Poslovanje z eRačuni ureja več zakonov in pravilnikov. Po 26. členu zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske zavezance bodo smeli proračunski uporabniki elektronske račune sprejemati in izdajati le prek uprave za javna plačila in ne neposredno od izdajatelja. Zanje bo uprava za javna plačila delovala kot enotna vstopna in izstopna točka za elektronske račune.
Slovenski Nacionalni forum za eRačun, ki temelji na pobudi evropske komisije, deluje od maja leta 2014. »To posvetovalno telo na nacionalni ravni« sta ustanovili Gospodarska zbornica Slovenije in Uprava republike Slovenije za javna plačila. Slovenski forum je vključen v projekt elektronskih računov na ravni Evropske unije. Na spletni strani foruma in uprave za javna plačila so dosegljiva vsa pomembna pojasnila o obvezni uporabi elektronskih računov v javnem sektorju in programih za to obliko računa.
