Javno zasebno partnerstvo pri nas v povojih

Izkušnje Kanade: v Sloveniji smo do zasebnega denarja sumničavi, v Kanadi prinaša prihranke javnega denarja.

Objavljeno
11. marec 2015 19.00
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – V času, ko v slovenskem proračunu manjka denarja, država pa je pred milijardnimi projekti, je javno-zasebno partnerstvo ena od priložnosti. Vendar pri nas ni dobre prakse, ni strategije, vadili pa bomo kar na 1,4 milijarde vrednem projektu drugega tira.

»Z javno-zasebnim partnerstvom imamo v Sloveniji izvedenih malo projektov, pa še pri teh se je skoraj vedno pojavilo vprašanje, ali je bil javni denar ustrezno porabljen,« je na seminarju o javno zasebnem partnerstvu ter izkušnjah iz Kanade in Slovenije povedal minister za finance Dušan Mramor. Dodal je, da Slovenija pripravlja mnoge nove projekte, za katere pa v proračunu še zdaleč ni dovolj denarja.

Alberta, ena od desetih kanadskih provinc, ima štiri milijone prebivalcev in agencijo za javno zasebna partnerstva s finančnimi, pravnimi strokovnjaki, tudi iz drugih držav, inženirji in drugimi. Z javno-zasebnim partnerstvom (JZP) gradijo ceste, železnice, električna omrežja, šole in tudi bolnišnice. Nove šole z JZP zgradijo v dveh letih, ceste v treh do štirih letih, kar je dvakrat do trikrat hitreje kot bi trajala gradnja zgolj z javnim denarjem. »Oblikovali smo sedem standardnih osnovnih modelov sodobnih in energetsko učinkovitih šol za vso provinco, za vse velja en projekt JZP, zato so tudi prihranki davkoplačevalskega denarja veliki. Izračunali smo, da gradnja v JZP stane 12 odstotkov manj kot gradnja z vladnim financiranjem,« je povedal Alan Humphries, svetovalec vlade v Alberti. Pogodbe o JZP so 30-letne, pri čemer ostane program šol v celoti v pristojnosti vlade, zasebni partner je, kot pravijo, nekakšen hišnik, ki upravlja stavbe in skrbi za čiščenje, delovanje vseh sistemov in vzdrževanje. »Najpomembnejši so zadovoljni uporabniki,« pravi Humphries.

Izvoz znanja

Take modele JZP že izvažajo. Nasser Massoud iz družbe InterHealth Canada je povedal, da so na Karibih zgradili dve bolnišnici. Pred tem je bil glavni strošek zdravstva pošiljanje bolnikov v tujino, zlasti ZDA, zdaj na Karibih razmišljajo o razvoju zdravstvenega turizma. V gradnji je tudi sodobna bolnišnica na Poljskem, v Zywiec Powiatu. Tam so imeli staro in odsluženo stavbo, ki ni imela niti urgence, čeprav je najbližja zimskošportnemu središču. Tudi za Slovenijo je Massoud ugotovil, da imamo veliko bolniških postelj v neprimernih prostorih in da je z zdravstvenim sistemom pri nas zadovoljnih le četrtina ljudi. Kanadski model JZP predvideva gradnjo in vzdrževanje sodobnih bolnišnic z javnim ali pa zasebnim zdravstvenim programom.

Tibor Turi iz kanadskega Nacionalnega sveta za znanstvene in inženirske raziskave (NSERC) pa je opozoril na pomen izmenjave znanja. NSERC ima proračun 1,1 milijarde kanadskih dolarjev, podpira pa 30.000 študentov in 11.000 profesorjev. Povezuje jih z gospodarstvom, hkrati pa skrbi za izmenjavo študentov z drugimi državami. To je tudi priložnost za Slovenijo.

Zgolj en projekt

»V Sloveniji velja poseben zakon o JZP od marca 2007. Prihodnje leto bo predviden nov zakon združil JZP in koncesije,« je povedal Matej Čepeljnik iz ministrstva za finance in priznal, da je usposobljenost slovenske ekipe za JZP slovenska slabost. Boštjan Ferk, direktor Inštituta za JZP, je dodal, da je slovenski sistem z več kot 200 občinami povsem neučinkovit. Predlagal je analizo, ki bo dokazala to neučinkovitost, da bomo lahko začeli iskati rešitve. Na vladni ravni je bil od leta 2007 namreč izveden le en projekt JZP, zasebnik je obnovil dom starejših občanov v Idriji in prevzel njegovo upravljanje. Darja Kocjan iz ministrstva za infrastrukturo pa je poudarila, da na ministrstvu nimajo nobenih izkušenj z JZP, imajo pa ogromen izziv. Še letos je namreč potrebno od zasebnih vlagateljev dobiti večino denarja za drugi tir Divača Koper, projekt, ki je ocenjen na vrednost 1,4 milijarde evrov. Kocjanova je povedala, da bodo brez tega projekta, ki ga bo glede na pridobljeno dokumentacijo mogoče začeti še letos, slovenske avtoceste hitro uničene.

Učili se bomo na veliko

Ekonomist Mojmir Mrak je opozoril, da je na podobnem seminarju z drugimi državami že večkrat sodeloval, a se v Sloveniji še vedno ni nič premaknilo naprej. »Ministri niso marali JZP, zdaj smo vanj prisiljeni, izpeljati ga je treba zelo hitro, učili pa se bomo kar na zelo velikem projektu,« je očital Mrak in dodal, da bi bil Teš6 zelo primeren projekt za JZP. Ker je v takih projektih treba dati vlagateljem na mizo vse številke, Teša6 verjetno sploh ne bi bilo. Za drugi tir pa je vladi priporočil, naj oblikuje skupino s tujimi svetovalci in najprej njih prepriča, da je ta projekt finančno smiseln. »Šele potem se lahko začnete pogovarjati s tujimi vlagatelji,« meni Mrak.

Za Miloša Vignjevića iz Unicredita pa so JZP tri črke na papirju. »Slovenija ni zrela, da bi to delala, ni volje in ni znanja,« je dejal. To je posredno potrdila Miranda Groff-Ferjančič, ki je predstavljala vlado. »Ljudje se bojijo, da JZP pomeni privatizacijo in da bodo zaradi tega cene storitev zrasle,« je povedala. Naložbe z zasebnim denarjem so »dražje«, ker v naložbah z javnim denarjem ne prištejejo stroškov vzdrževanja, ker to tako in tako plača država, v večdesetletnih pogodbah za JZP pa je to všteto.