Tiskane izdaje
»Janez Fabijan, sedanji namestnik guvernerja, je kandidat Banke Slovenije. Fabijan je s kandidaturo, predlog je podal guverner Marko Kranjec, soglašal. Izbran je bil kot interni vodstveni kader, strokovnjak in odličen poznavalec področja dela Banke Slovenije, ECB in centralnega bančništva nasploh,« so nam sporočili iz centralne banke.
Doktorja monetarne ekonomije Boštjana Jazbeca je predlagal Igor Masten z Ekonomske fakultete v Ljubljani. »S kandidaturo soglašam, ker menim, da imam potrebno znanje in izkušnje za vodenje centralne banke. Hkrati sporočam, da nimam zagotovljene politične podpore ne pri predsedniku republike, ki mora predlagati kandidata, ne v državnem zboru, ki mora kandidata potrditi,« je včeraj sporočil Jazbec. Svetovalec IMF pri centralni banki Surinama je bil v letih 2003−2008 član sveta BS − vanj ga je predlagal predsednik Janez Drnovšek − leta 2007 je bil tudi že v igri za guvernerja.
In kakšne naj bodo naloge in prioritete novega guvernerja? »Številka ena sta razvoj makroprevidnostnega regulatornega okvira in opravljanje stresnih testov, da bomo vedeli, koliko nas bo stala slaba banka. Tega zdaj ni. Banka Slovenije, ki ima zaposlenih 400 ljudi, mora razviti svoj ekonomski oddelek. Popolnoma nepredstavljivo je, da institucija, ki je skrbnica finančne stabilnosti, zdaj, ko smo v najhujši finančni krizi, ne zagotavlja podpore nosilcem ekonomske politike. Na čelo mora priti guverner, ki bo razumel te izzive,« poudarja Igor Masten.
Naslednika Franceta Arharja, Mitje Gasparija in Marka Kranjca čaka problem
Banka Slovenije bo sredi julija dobila novega guvernerja, ki jo bo vodil šest let, do leta 2019. Po Francetu Arharju, Mitji Gaspariju in Marku Kranjcu bo to v dobrih 20 letih šele četrti guverner slovenske centralne banke. Čaka ga spopad z najhujšo krizo zadnjih 70 let.
Prvega guvernerja, Franceta Arharja (BS je vodil med letoma 1991 in 2001), si bomo verjetno najbolj zapomnili kot očeta tolarja, slovenske nacionalne valute. Slovenija je ob osamosvojitvi leta 1991 tehnično uspešno uvedla lastni denar in ga ohranila dobrih 15 let, do uvedbe evra 1. januarja 2007. Banka Slovenije je v času Arharjevih dveh mandatov vodila precej konservativno denarno politiko uravnavanega drsečega tečaja tolarja, ki je po eni strani umetno spodbujala konkurenčnost slovenskih izvoznikov, po drugi strani pa je zaradi stalnega drsenja tečaja in višanja uvoznih cen višala tudi inflacijo. Druga pomembna značilnost iz časa Arharjevega vodenja BS je bila uvedba skrbniških računov, s katerimi je BS preprečila velike in nenadzorovane kapitalske tokove v državo in iz nje. Iz tistih časov je znan njegov stavek, da je »denar najbolj plaha ptica«.
V času, ko je BS vodil Mitja Gaspari (2001-januar 2007), je Ropova vlada leta 2004 sprejela politično odločitev, da Slovenija čim prej vstopi v območje evra. To je pomenilo vezavo tečaja na evro in zato znižanje inflacije do leta 2007. V tem mandatu je bila leta 2002 sprejeta tudi odločitev o prodaji 34-odstotnega deleža v NLB belgijski KBC. V evforičnih letih 2005 in 2006, po vstopu v EU in tik pred prevzemom evra, se je že začela rast posojil v Sloveniji. Gasparija je januarja 2007 tedanji predsednik Janez Drnovšek vnovič predlagal za guvernerja, a je to namero preprečil tedanji predsednik vlade Janez Janša s pomočjo skonstruiranih obtožb, ki jih je serviral nacionalist Zmago Jelinčič. O tem pričajo tudi ameriške diplomatske depeše, ki jih je razkrila afera Wikileaks.
Po tem, ko je parlament zavrnil tudi kandidaturo Andreja Ranta - in je bila Slovenija zaradi političnih igric pol leta 2007 brez guvernerja s polnimi pooblastili -, je krmilo Banke Slovenije »bolj po naključju«, kot je sam dejal, prevzel zdajšnji guverner Marko Kranjec. Ta je vseskozi zagovarjal stališče, da je delež slabih posojil pri nas zanemarljiv, in je zato med drugim tudi nasprotoval ustanovitvi tako imenovane slabe banke. A če bi slaba posojila začeli sanirati pravočasno, že leta 2009, ko še ni bilo krize državnih obveznic in se je Slovenija lahko precej ceneje zadolževala na tujem, bi zdaj zagotovo imeli manjše težave s sanacijo bank. Tako pa imamo po dobrih štirih letih nerešene gospodarske in bančne krize že za več kot sedem milijard evrov slabih terjatev v bankah in »zombijevski« bančni sistem, ki čaka na novega guvernerja.
