Tiskane izdaje
Sanacija bank v letu 2013 znova razburja. Kot smo razkrilii, ima stranka SD v predlogu svojega volilnega programa zapisano tudi poglavje »odprava napak sanacije bank« (faksimile objavljamo spodaj). Nekaj strank smo vprašali ali bi podprli njeno revizijo. Tako v Listi Marjana Šarca, kot NSi in Desusu je odgovor pritrdilen.
Odhajajoči guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v odprtem pismu predsedniku republike Borutu Pahorju obsodil besede njegovega svetovalca Franceta Arharja, ki jih je dal v izjavi za Delo:
»Vsak kandidat za guvernerja bo moral odgovoriti na vprašanje, kako ocenjuje to sanacijsko zgodbo. To sem povedal tudi predsedniku države, pred katerim je zdaj iskanje kandidata za novega guvernerja. Iz urada predsednika države smo oškodovanim v sanaciji bank poslali tudi pismo, v katerem sem zapisal mnenje, da bi veljalo razmisliti o poravnavi. Drugače se bodo zadeve vlekle desetletja.«
»Takšna poteza je nedopustna,« meni Jazbec.
Za povečavo kliknite na faksimile.
»Do danes noben sodni ali kakršenkoli drug uradni postopek ni potrdil očitkov, da je bila v sanaciji bank 2013 in 2014 storjena kakršnakoli nepravilnost ali da je prišlo do nezakonitega oškodovanja kogarkoli. Prav tako niso bili predstavljeni nobeni dokazi, ki bi utemeljeno kazali na kakršnekoli nepravilnosti v postopkih Banke Slovenije,« je v pismu zapisal Jazbec.
Zato je po njegovih besedah nedopustno, da iz urada prihajajo trditve o nepravilnostih pri sanaciji oz. o oškodovanju nekdanjih imetnikov podrejenih instrumentov in delnic bank. Arharjeve navedbe so lahko razumljene kot nedvoumna obsodba posameznikov, ki so sodelovali pri sanaciji bank. »Posredna diskreditacija Banke Slovenije in posameznikov je nedopustna, saj v celoti ignorira razloge, ki so zahtevali ukrepanje,« je izpostavil guverner.
Ker Pahorja po Jazbečevem odhodu za člana evropskega enotnega odbora za reševanje bank čaka izbira novega kandidata, je Arharjeve navedbe o tem, do česa se bo moral opredeliti vsak nov kandidat, možno razumeti kot pritisk na Banko Slovenije in na kandidate. Takšno prejudiciranje in izključevanje kandidatov na podlagi pavšalnih in neutemeljenih zaključkov je po Jazbečevem prepričanju nedopustno.
Pahorja je tako pozval, naj »ne dopušča rušenja zaupanja v institucije države«. Jazbec pričakuje tudi odziv ministrstva za finance.
»Nedopustno je, da urad zagovarja partikularne interese nekdanjih imetnikov podrejenih instrumentov in delnic bank ter popolnoma zanemari legitimne interese davkoplačevalcev, ki smo prispevali k uspešni sanaciji bančnega sistema,« je ocenil. Napoved poravnav se ob tem lahko tudi razume kot namera, da se ustavi vse postopke za iskanje odgovornosti za razmere, ki so botrovale sanaciji.
Guverner je izpostavil, da Banka Slovenije na kakršnokoli poravnavo ne more pristati. Če pa urad priporoča poravnavo nekdanjih imetnikov v razmerju do države, pa je opozoril, da je to lahko problematično z vidika postopkov pravne pomoči, med drugim pa lahko negativno vpliva tudi na aktualna pogajanja, ki jih z Evropsko komisijo glede privatizacije NLB vodi vlada.
Jazbec je spomnil, da je ustavno sodišče oktobra 2016 potrdilo, da so členi zakona o bančništvu, ki so bili pravna podlaga za sanacijo, v skladu z ustavo. Je pa naložilo zakonodajalcu, da mora sprejeti zakon, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ta pa s sprejemom zakona zamuja skoraj leto dni.
Posredna diskreditacija Banke Slovenije in posameznikov, ki so sodelovali v postopkih sanacije bančnega sistema, se zdi Jazbecu problematična tudi v kontekstu groženj, ki jih prejema. Ta teden je namreč prek sporočil SMS na službeni telefon prejel več groženj, neznanec grozi tudi njegovim otrokom.
Premierka v času sanacije bank Alenka Bratušek je danes predsednika Pahorja, predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja in predsednika DZ Milana Brgleza pozvala, naj ostro obsodijo grožnje Jazbecu. Ogorčena je, da tega doslej ni storil nihče od njih, je zapisala v javnem pismu.
»Vašo obsodbo groženj in nastop, v katerem bi se postavili v bran guvernerju, pa še najbolj pogrešam zato, ker guverner ni tisti, ki je banke spravil na kolena, da smo jih potem morali sanirati,« je zapisala in sklenila: »Grožnje torej danes prejemajo tisti, ki so zatečeno stanje reševali.«
V Pahorjevem uradu naklonjeni iskanju rešitve
Na guvernerjevo pismo so se že odzvali v kabinetu predsednika države. Ni res, da se pred sestankom s predstavniki oškodovancev v sanaciji bank, predsednik države ni obrnil na Banko Slovenije, poudarjajo. V pismu, ki so ga po sestanku Boruta Pahorja s predstavniki Društva malih delničarjev, poslali iz njegovega urada, je med drugim zapisano tudi tole:
»Ideja o iskanju izvensodne rešitve se nam zdi zanimiva in bi jo kazalo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah članicah EU.« V odgovoru urada predsednika države malim delničarjem pa je zapisano še opozorilo, da »nobena gospodarska panoga ne potrebuje za svoje delovanje tolikšnega zaupanja poslovnih partnerjev kot prav finančno posredništvo-bančništvo, menimo, da bi kazalo razrešitvi tega problema posvetiti čimprej vso pozornost in modrost, saj gre za rešitev z dolgoročnimi posledicami v prihodnosti«.
Verbič se strinja z Arharjem
Oglasili so se tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki je decembra 2013 vložilo prvo pobudo za oceno ustavnosti spornih določb zakona o bančništvu. Kot so zapisali, jih žalosti, da se jih ob iskanju rešitev za nastale razmere očitno poskuša zaobiti.
Predsednik VZMD Kristjan Verbič se je v neformalnih pogovorih večkrat strinjal z Arharjem, da bi morali problematiko spornih izbrisov rešiti s poravnavo, vendar pa pobuda prihaja v času, ki morebitnih pogajanj, usklajevanj in poravnave v praksi ne omogoča, je spomnil na trenutne politične razmere.
MDS: »To presega vse meje«
V društvu Malih delničarjev Slovenije (MDS) so medtem v povezavi z Jazbečevim odprtim pismom izpostavili, da ustavno sodišče ni nikdar presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri njeni izvedbi. Ker DZ predloga zakona, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravil in ga je vlada sprejela konec minulega leta, še ni sprejel, se noben sodni postopek še vedno ni začel, celotna odgovornost pa je po mnenju društva MDS izključno na pripravljavcih zakona - torej na ministrstvu za finance in Banki Slovenije.
V MDS zato upajo, da bo guverner Jazbec v najkrajšem možnem času res odšel na novo delovno mesto, saj po njihovem mnenju dejanja Banke Slovenije, predvsem pa njenega guvernerja v odhodu, »presegajo vse meje razuma, poštenja in strokovnosti«.
Kotnik: cela množica nepravilnosti
Na izjavo guvernerja, da do danes noben sodni ali kakršenkoli drug uradni postopek ni potrdil očitkov, da je bila v sanaciji bank 2013 in 2014 storjena kakršnakoli nepravilnost ali da je prišlo do nezakonitega oškodovanja kogarkoli, se je odzval tudi Tadej Kotnik, eden najbolj znanih kritikov sanacije.
»Ne le »kakršnakoli nepravilnost«, temveč cela množica nepravilnosti je bila ugotovljena ter uradno in strokovno opisana ne le v »kakršnemkoli postopku«, temveč v sodni odredbi Preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani o hišni preiskavi Banke Slovenije, opr. št. III Kpd 29285/2016 z dne 22. julija 2016, z uradnim žigom tega sodišča in podpisom preiskovalne sodnice Sabine Višnjevec.
Na kar 46 straneh obrazložitve odredbe, ki je od dne 24. februarja 2017 javno dostopna na spletnem portalu časnika Finance, je izrecno opisano, da je bil v postopku sanacije NLB decembra 2013 računovodski kapital >védoma neupravičeno prikazan za negativnega< (1. in 48. točka obrazložitve), kar je preiskovalcem jasno povedala in utemeljila vrsta strokovnjakov, med njimi direktor Slovenskega inštituta za revizijo (12. in 47. točka), direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (12. točka) in direktorica družbe KPMG Slovenija (12. točka), poleg tega pa tudi, kako je Banka Slovenije >formalno in neformalno pritiskala na sodišča< (12. točka obrazložitve), nato pa je guverner Banke Slovenije vpletene sodnike še >povabil na kosilo v zahvalo za sodelovanje< (13. točka).
Edina možnost, da bi bil guverner v svojih zgoraj povzetih zatrjevanjih iskren, bi bila, če s temi ugotovitvami ne bi bil seznanjen; če je tako, mu svetujem, da se z njimi seznani, saj je v teh sodni odredbi poimensko naveden kot prvi obdolženec.«
Tadej Kotnik je soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti, ki je 19. oktobra 2016 privedla do razveljavitve 350. člena Zakona o bančništvu in 265. člena Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB) ter odreditve odprave te protiustavnosti.
Iz Banke Slovenija so se na Kotnikove besede odzvali: »Kotnik pri sklicevanju na sodno odredbo Preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani o hišni preiskavi Banke Slovenije, ne omeni, da sodišče na številnih straneh predvsem povzema številne očitke in navedbe, tudi deležnikov, ki v procesu sanacije sploh niso sodelovali, pa so se vseeno čutili poklicani, da brez podatkov in informacij sodijo o njeni pravilnosti. Kot izhaja že iz naslova Odredbe, je sodišče ocenjevalo pogoje - torej sum o nepravilnostih, da se opravijo določena preiskovalna dejanja. Utemeljenosti suma v zvezi z očitki iz odredbe do danes ni potrdil še niti NPU (kaj šele sodišče) saj predkazenski postopek v skoraj dveh letih po hišni preiskavi in dobrih štirih letih po sanaciji še vedno ni zaključen z obtožnico.«
Dodajajo še, da Kotnik sicer nikjer ne navede, česa sploh je osumljen guverner Banke Slovenije in štirje sodelavci. »Glavni očitek iz ovadbe namreč je, da so banki NLB povzročili 257.378.585,57 evrov protipravne premoženjske koristi. Torej, da so banki v državni lasti oziroma davkoplačevalcem pridobili 257 milijonov evrov koristi.«
