Jazbec: Prošnja za pomoč bi bila za Slovenijo draga

Ljubljana – Nihče nas ne sili, naj zaprosimo za pomoč, saj bi bilo to slabo tudi za celotno območje evra. Imamo podporo evropskih ustanov, da poskušamo svoje težave rešiti sami, je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Jazbec je na predavanju, ki ga je organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, ponazoril, da se lahko diete lotimo na dva načina, bodisi z ukvarjanjem s športom bodisi s stradanjem, kar na koncu privede do izstradanosti. »Kaj je bolje, verjetno ni treba poudarjati,« je dodal. Program pomoči pa od države najprej zahteva hujšanje, šele nato ukvarjanje s športom. Zato bi bil program pomoči za državo dražji tako v finančnem kot v družbenokohezivnem smislu, je guverner opozoril na posledice, ki jih prinaša prošnja za pomoč. Zato bo Banka Slovenije po njegovih besedah naredila vse, da se temu izogne.

Jazbec je optimističen, da se Slovenija lahko iz težav izkoplje sama, pri čemer bo pomembna tudi politična podpora sanaciji bank in fiskalni konsolidaciji. Strinja se s tem, da je vlada sprejela predlog proračunov za prihodnji dve leti in začetek privatizacije. »Manj me je strah luknje, ki jo bodo pokazali obremenitveni testi in pregled bančnih aktiv. Ključno je, da zaženemo gospodarsko rast. Brez te je vsak evro, ki ga bomo vložili v sanacijo bank, izgubljen. Napovedal je, da bo Banka Slovenije v prihodnjih dneh objavila del metodologije stresnih testov.

Jazbec je spomnil tudi na novelo zakona o bančništvu, ki jo bo danes obravnaval odbor za finance in monetarno politiko, DZ pa naj bi o njej odločal v torek. Ta Banko Slovenije pooblašča, da lahko v bankah, ki jim mora pomagati država, odpiše hibridne kapitalske instrumente in podrejene obveznosti banke ali pa te pretvori v navadne delnice. Guverner je poudaril, da je Slovenija zaradi odlašanja reševanja težav v bančnem sistemu zapadla pod precej strožje zahteve Bruslja glede socializacije stroškov sanacije bank. Komisija namreč od 1. avgusta letos zahteva, da te stroške nosijo tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic.

Kmalu nova novela bančnega zakona?

»Vlada se je pri pripravi zakona zgledovala po predlogu evropske direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo bank, ki pa je zdaj v postopku sprejetja v evropskem parlamentu in svetu. V tej zvezi ECB razume, da bo zakonodajalec zakon o bančništvu revidiral, ko bo direktiva sprejeta, zato da bi zagotovil popolno skladnost z razvojem na ravni Unije,« so v mnenju k noveli zakona zapisali v Evropski centralni banki (ECB).

Kakšna naj bodo pravila o udeležbi pri sanaciji bank, pa se v ECB očitno ne strinjajo z evropsko komisijo. Predsednik ECB Mario Draghi je evropskemu komisarju za konkurenco Joaquinu Almunii pisal, da državna pomoč bankam ne bi smela biti pogojena z izgubami za imetnike podrejenih obveznic.

Evropska komisija namreč hoče z zahtevami po delitvi bremen sanacije bank zmanjšati potrebne kapitalske vložke države. Nad tem so ogorčeni vlagatelji v hibridne in podrejene instrumente, ki bodo izgubili velik del svoje naložbe ali pa bo ta izničena v celoti.

Imetniki obveznic do evropskega sodišča

Eden od približno 2000 vlagateljev v hibridne in podrejene instrumente, ki so jih izdajale slovenske banke, je tudi olimpijski šampion Primož Kozmus: »Denar, ki sem ga zaslužil z dvema zlatima medaljama in eno srebrno, sem vložil v nakup Abankinih obveznic. Za to banko sem se odločil, ker je takratni guverner Marko Kranjec trdil, da je Abanka dobra banka. Zdaj pa smo se jaz in moja družina znašli v zelo nerodnem položaju.«

Vlagatelj v obveznice NLB Boris Jazbec je pojasnil, da je obveznice kupil zaradi »propagande« uslužbenke NLB na bančnem okencu. Glavni direktor družbe Savaprojekt Peter Žigante pa je povedal, da so presežni denar vložili v Abankino obveznico kot naložbo za prihodnost, ko bi bili za podjetje slabši časi. »Za nakup so se odločili na tisti večer, ko je tedanji guverner Marko Kranjec dejal, da je Abanka najboljša in najbolj varna banka,« je dejal Žigante.

Če bo zakon sprejet, vlagatelji upajo na veto državnega sveta, ob neuspehu pa se bodo obrnili na ustavno in evropsko sodišče, je napovedal predsednik društva MDS Rajko Stanković.

Svet BS o mnenju ECB

Mnenje ECB je včeraj obravnaval tudi svet Banke Slovenije. ECB na splošno podpira predlog zakona, v posebnih pripombah pa so navedli: »Kakor je bilo izpostavljeno v prejšnjih mnenjih ECB o reševanju bank, bi bilo treba institucije, ki propadajo ali bodo verjetno propadle, načeloma in na podlagi odločitve organov za reševanje reševati z uporabo sredstev za reševanje, kadar je to potrebno in v javnem interesu, vključno zaradi preprečitve sistemskega tveganja. Če [pa] organ za reševanje ugotovi, da javni interes ni ogrožen, bi morala institucija prenehati po običajnih postopkih zaradi insolventnosti, ki veljajo za takšne institucije po nacionalnem pravu.«

V Banki Slovenije sklepajo, da »je to odstavek, ki je bil napačno povzet kot mnenje ECB, ki da je bolj naklonjeno stečaju Factor banke in Probanke. ECB se praviloma ne opredeljuje do konkretnih postopkov nacionalnih centralnih bank, iz citirane pripombe pa ni mogoče sklepati, da se mnenje nanaša na sprejeti ukrep BS o prestrukturiranju obeh bank. Gre torej za povsem napačno razumevanje mnenja ECB, ki se ni nanašalo na nobene konkretne že sprejete ukrepe, temveč na novelo zakona o bančništvu,« so se v Banki Slovenije odzvali na mnenje NSi, da ECB namiguje, da bi bila za Factor banko in Probanko boljša rešitev stečaj kot nadzorovana likvidacija.