Tiskane izdaje
Frankfurt − Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec se je v pogovoru za nemški poslovni časnik Handelsblatt poleg tem, povezanih s politiko ECB, dotaknil tudi julijskih preiskav v Banki Slovenije in odnosa med centralno banko in organi pregona. Med drugim je očitke, ki so bili podlaga za preiskave, označil kot absurdne.
Jazbec je potožil, da je vse od 6. julija, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) tudi v Banki Slovenije opravili hišno preiskavo v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013, brez službenega računalnika. Brez računalnika je tudi sedem njegovih kolegov.
Jazbec je spet opozoril, da je nekaj od dokumentov, ki so v posesti preiskovalcev, last Evropske centralne banke (ECB), zaradi česar se je v zgodbo takrat vpletel tudi predsednik ECB Mario Draghi in poslal protestno pismo generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju.
»Po moji oceni je nevarno, ko nacionalne oblasti zasežejo in analizirajo dokumente, ki so v lasti ECB,« je dejal guverner in ob tem ocenil, da je zelo težko ločevati naloge Banke Slovenije kot nacionalnega bančnega nadzornika in kot centralne banke v okviru sistema ECB.
Jazbec pričakuje, da ga bodo iz NPU vendarle poklicali, da bi določili, kako ločiti podatke, ki se dotikajo dela ECB, in tiste, ki se nanašajo na druge naloge centralne banke.
Nisem prirejal številk
Guverner se je dotaknil tudi povoda za preiskavo, ki izhaja iz več ovadb. Gre za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v NLB, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti največje slovenske banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
»Očitajo mi, da sem vplival na zunanje izvajalce takratnih celovitih pregledov bank, da bi številke priredili tako, da bo potreben izbris obveznosti bank do imetnikov podrejenih obveznic, in da smo v Banki Slovenije manipulirali s podatki, da bi bila kapitalska vrzel v bankah večja, kot je dejansko bila. To ni res!« je bil jasen.
Jazbeca so ti očitki zelo presenetili. »Očitajo mi, da sem na nezakonit način pridobil materialno korist davkoplačevalcem. To je absurdno,« je povedal.
Druge možnosti ni bilo
Jazbecu je žal za vsakega od obvezničarjev in delničarjev, ki je v sanaciji bank izgubil denar. »A ko pogledamo nazaj v 2013, takrat nismo imeli alternative,« je še enkrat več zagotovil. Spomnil je, da so bile končne številke o kapitalskem primanjkljaju bank rezultat celovitega pregleda bank. »Zelo bi me čudilo, če bi sodišče podvomilo v te številke,« je zatrdil.
Spomnil je še, da je pregled bank potekal po metodologiji, za katero so stale evropski bančni organ Eba, ECB in Evropska komisija, in da so rezultate bolj ali manj potrdili še vseevropski pregledi bank v letu 2014.
»V primeru, da bodo rezultati teh pregledov v Sloveniji postavljeni pod vprašaj, bi lahko temu zgledu sledili tudi v drugih državah,« je nadaljeval in pristavil, da bi to lahko ogrozilo verodostojnost skupnega bančnega nadzora v območju evra.
Jazbec se je v pogovoru za Handelsblatt dotaknil tudi denarne politike ECB. Potem ko svet ECB septembra ni spreminjal obrestnih mer in prav tako ni sprejemal novih nestandardnih ukrepov v zvezi s programom odkupovanja obveznic, je povedal, da so člani sveta ocenili, da je za nove ukrepe prezgodaj.
Jazbec bi bil presenečen, če bi strategijo v prihodnjih mesecih spreminjali. »Mislim, da je prezgodaj za dokončno odločitev o podaljšanju programa,« je dejal, a dodal, da ECB še zdaleč ni izčrpala vseh orodij denarne politike.
