Tiskane izdaje
Centralne banke po svetu spreminjajo svojo monetarno politiko. Obdobje ekspanzivne denarne politike, ki je po izbruhu zadnje globalne finančne krize napihnila bilance centralnih bank, se počasi izteka. Vse pomembnejše centralne banke razvitih držav so že začele zviševati temeljne obrestne mere ali pa so vsaj nakazale, da bodo to storile v bližnji prihodnosti. Prva je Ameriška centralna banka (Fed).
Fed je temeljno obrestno mero prvič dvignil decembra 2015, naslednjič decembra 2016, letos pa že dvakrat. Trenutno se giblje v razponu med 1,00 in 1,25 odstotka. Poleg normalizacije obrestnih mer je Fed začel postopno zmanjševati svoje bilance. To pomeni, da na odprtem trgu odprodaja vrednostne papirje, ki jih je kupil v programu denarnega sproščanja.
Odvisno od moči gospodarstva
Tudi Kanadska centralna banka je pred dobrim tednom prvič po sedmih letih temeljno obrestno mero zvišala z 0,50 na 0,75 odstotka. Prvi mož Kanadske centralne banke je na konferenci, ki je sledila odločitvi o obrestni meri, dejal, da je kanadsko gospodarstvo dovolj močno, da si to lahko privošči. Dvige je napovedala tudi Avstralska centralna banka, ki na zadnjem rednem zasedanju sicer obrestne mere še ni spreminjala (trenutno znaša 1,50 odstotka). Tudi vse več članov odločevalnega odbora Centralne banke Velike Britanije zagovarja zvišanje obrestne mere.
ECB še okleva
Edina, ki o tej potezi za zdaj še ne govori, je Evropska centralna banka (ECB). So pa tudi v ECB že razmišljali o zmanjšanju programa denarnega sproščanja. V okviru zadnjega ECB vsak mesec za nakupe obveznic nameni 60 milijard evrov.
Dejstvo je, da bodo centralne banke razvitih držav nadaljevale dvigovanje obrestnih mer in ukinjanje drugih stimulativnih monetarnih ukrepov. Bodo pa centralni bankirji pri spremembi monetarnih politik previdni. Dvigovanje obrestnih mer bo postopno in odvisno od poteka nadaljnjega okrevanja svetovnih gospodarstev.
