Tiskane izdaje
V dejavnosti finančnih posrednikov vlada velika konkurenca. Nadzor stroškov je ključna, da lahko banke dosegajo presežne donose. Večina stroškov bank je fiksnih, zato ekonomija obsega zelo pozitivno deluje njim v prid. Segmenta nepremičninskega in kartičnega kreditiranja sta po več letih koncentracije v rokah največjih svetovnih bank. Stroški, ki so potrebni, da banke sledijo spremembam v tehnologiji in zakonih, so za manjše banke skoraj nedosegljivi.
Ekonomija obsega
JPM konkurenčne prednosti izhajajo iz ekonomije obsega ter področij, na katerih so prisotni. Za stranke to pomeni visoke stroške zamenjave finančnega ponudnika, JPM pa lahko strankam ob nizkih stroških hkrati ponudi več različnih komplementarnih produktov. JPM je največji izdajatelj kreditnih kartic v ZDA, je številka ena v svetu po višini provizij iz investicijskega bančništva. Pri tem ima 12-odstotni tržni delež na področju trgovanja z obveznicami, surovinami ter valutami.
K dobremu konkurenčnemu položaju pozitivno pripomorejo tudi njihove nebančne podružnice. Podružnica upravljanja vzajemnih skladov je s 83 odstotki svojih skladov v zadnjih desetih letih presegla mediano konkurenčnih skladov. Posledica tega so nadpovprečni prilivi v njihove vzajemne sklade. Večje prilive od JPM je imel leta 2016 le Blackrock.
Uprava banke JPM je v zadnjem desetletju ohranjala konservativen pristop. Tudi med finančno krizo so vsako četrtletje poslovali pozitivno, saj so bile njihove izgube na hipotekarnih obveznicah in kreditnih karticah obvladljive. Res je, da je imela leta 2012 njihova londonska podružnica dve milijardi dolarjev izgube zaradi trgovanja z instrumenti za zavarovanje kreditnega tveganja (CDS - credit default swap). Izkazalo se je, da je to bil osamljen primer.
Izzivi in digitalizacija
V prihodnje lahko pričakujemo, da bo JPM ohranjal svoj dober konkurenčni položaj. Pred seboj ima nekaj izzivov, kot so višje kapitalske zahteve, večja regulacija, neugodna krivulja donosa in majhno povpraševanje po kreditih. Nobena od njih ne bo negativno vplivala na strukturne prednosti JPM. Srednjeročno bo banka zaradi svojega položaja najverjetneje še naprej imela nižje stroške financiranja kot konkurenca.
Ključno tveganje je digitalizacija bančne industrije. Največje banke v ZDA, vključno z JPM, so več let optimizirale svoje mreže fizičnih poslovalnic. Njihova stroškovna prednost bi slabela, če bi se stranke odločile za prehod na nizkocenovne in stroškovno učinkovitejše digitalne konkurente. Težko bo kdo posnemal njihov obseg in vsebino poslovanja.
JPM se pripravlja na digitalizacijo s tem, da že zmanjšuje površine poslovnih prostorov ter investira v digitalno distribucijo kot odgovor na potrebe svojih strank. Vstop digitalnih konkurentov ima tudi določene omejitve, kot so zavarovanje depozitov ter zakonodajni dejavniki. »Vzajemni posojilodajalci« plačajo za financiranje veliko več kot regulirane banke. Te omejitve bodo skupaj z zelo obsežno in razpršeno bančno dejavnostjo JPM pripomogle k stabilnem položaju tudi v prihodnje.
