Tiskane izdaje
Ameriški borzni indeksi v zadnjih dneh dosegajo nove najvišje vrednosti vseh časov, kar je znak neverjetne trdoživosti več kot sedemletnega bikovskega trenda rasti. Od februarskega dna so ameriške delnice v evrih pridobile okoli 22 odstotkov, globalne delnice 17, evropske delnice pa so zrasle samo za 12 odstotkov.
Informacija, da najpomembnejši svetovni delniški trgi naskakujejo rekordne vrednosti, je toliko bolj relevantna, ker se odvija v okolju šibke globalne rasti izven ZDA, stagnacije dobičkov ameriških podjetij, odlivov kapitala iz delniških investicijskih skladov, negativnega sentimenta institucionalnih vlagateljev, začetka umazane predsedniške kampanje v ZDA, geopolitičnih pretresov (spodleteli državni udar v Turčiji, britanski odhod iz EU) ter vedno bolj krvavih in pogostih terorističnih napadov.
Če so finančni trgi v času poletnega zatišja pripravljeni ignorirati tolikšno količino slabih novic in še naprej brezskrbno plezajo čez nove in nove zidove skrbi, je to običajno znak, da so relativno zelo zdravi, žilavi in vitalni. V zadnjih tednih je bilo na ameriških borzah vsak trgovalni dan v povprečju dvakrat več delnic, ki so rasle, kot tistih, ki so izgubljale vrednost.
Tako izrazito pozitivne razmere so statistično precej redke, saj se je to zgodilo šele trinajstič po letu 1949. Še bolj zanimivo je, da so bili donosi delniških trgov v treh mesecih, šestih mesecih in v letu dni po tako močni in razširjeni rasti vselej pozitivni. Delnice so namreč v šestih mesecih po takem nakupnem signalu povprečno pridobile nekaj več kot 15 odstotkov, v letu dni pa celo 20 odstotkov vrednosti.
Infografika: Delo
Še ena nenavadna statistična podrobnost je povezana z delniškimi trgi. Od leta 1900, to je v 116 letih, je indeks Dow Jones v mesecu juliju dosegel novo 12-mesečno najvišjo vrednost natančno 35-krat.
Od takrat naprej je nato borzni indeks do naslednjega poletja vselej presegel julijske rekordne vrednosti, kar pomeni, da julijski rekordi nikoli v zgodovini niso bili povezanimi z dolgoročnimi vrhovi.
Kljub izredno pozivnim gibanjem v zadnjih tednih je neverjetno, da se razpoloženje malih in institucionalnih vlagateljev praktično ni premaknilo na bolje. Med njimi še naprej prevladuje velik pesimizem in nepripravljenost na prevzemanje tveganja.
Profesionalni upravljavci investicijskih skladov imajo na primer v svojih portfeljih že skoraj šest odstotkov denarja, kar je največ po 11. 9. 2001 in celo več kot v času najhujše krize leta 2008! Prvič po štirih letih je v seštevku več upravljavcev negativno izpostavljenih do delniških naložb, na lestvici od -100 do +100 odstotkov je njihova trenutna izpostavljenost -1 odstotek, oziroma 1,2 standardna odmika pod dolgoletnim povprečjem.
Iz zgodovinske perspektive je v takšnih okoliščinah precej bolj verjetno, da se bo rast delnic nadaljevala, kot pa, da bo kmalu prišlo do večjih borznih pretresov ali celo medvedjih trgov.
