Tiskane izdaje
Ljubljana – Julija letos so cene na letni ravni zrasle natančno za odstotek (julija lani zgolj za 0,2 odstotka), na mesečni ravni pa so za 0,7 odstotka upadle. Kot vsako leto so tudi letos v tem času splošno rast cen najbolj potiskale navzdol sezonske razprodaje oblačil in obutve.
Podražila so se predvsem živila
Povprečna 12-mesečna rast cen je bila julija za spoznanje višja, 1,1-odstotna. Storitve so se v povprečju podražile za 1,5 odstotka, blago pa za 0,8 odstotka. K letni inflaciji so največ – 0,3 odstotne točke – prispevale višje cene živil (za 1,5 odstotka), po 0,2 odstotne točke so jo dvignili: dražji tobak (za 4,8 odstotka), oblačila in obutev (za 3,4 odstotka) ter podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 1,5 odstotka). Letno rast cen so najbolj (za 0,2 odstotne točke) znižale nižje cene rabljenih avtomobilov (ti so se pocenili za 8,9 odstotka).
Statistika julija na mesečni ravni že tradicionalno ugotovi deflacijo. Kot rečeno, jo v glavnem zakuhajo cenejša oblačila in obutev. Zaradi sezonskih razprodaj in prodajnih akcij so se v tem poletnem mesecu oblačila pocenila za 14, obutev pa za 12,5 odstotka. Za 4,1 odstotka se je pocenilo sadje, pogonska goriva za 1,1 odstotka, tekoča pa za 4,9 odstotka. Samo julija so se glede na junij podražili počitniški paketi (za 11 odstotkov) ter meso (za 2,1 odstotka) in tobak (za 1,8 odstotka). Brez tega bi bila deflacija še intenzivnejša.
Harmonizirani indeks
Nekoliko drugačen rezultat dobimo, če letno rast cen merimo s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin: julija letos je bila 1,2-odstotna (julija 2016 −0,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,1-odstotna. Mesečna rast cen je bila –0,6-odstotna. Storitve so se julija letos na letni ravni podražile za 1,8 odstotka, blago za 0,7 odstotka.
Na enak način izmerjena letna inflacija v državah članicah evroobmočja, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija letos 1,3-odstotna, v EU pa 1,4-odstotna. Najnižja je bila na Irskem (−0,6-odstotna), najvišja pa v Litvi (3,5-odstotna); v Sloveniji je bila v primerljivem mesecu 0,9-odstotna.
Trgovina junija rasla na mesečni in letni rani
Če uspešnost trgovskega posla merimo v realnem prihodku trgovine na drobno, lahko sklenemo, da se tudi v tej dejavnosti razmere po dolgoletni krizi izboljšujejo. Junija je po podatkih državnega statističnega urada omenjeni prihodek glede na maj zrasel za 1,7 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa kar za 10,2 odstotka.
Trendi so bili po panogah različni. Junijska rast je sledila trem zaporednim mesecem upadanja, za preobrat pa sta zaslužna višji realni prihodek od prodaje v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (za 7,2 odstotka) in višji realni prihodek v trgovini z živili (za 0,6 odstotka).
K povprečnemu desetodstotnemu prirastku prihodka na letni ravni je pripomogla predvsem izrazito živahna prodaja v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (za 23,4 odstotka), višji realni prihodek v trgovini z živili (za 2,2 odstotka) in z neživili (za 6 odstotkov).
Povprečje dvigajo prodajalne z gorivi
Zanimiva je tudi primerjava s povprečjem leta 2010: prihodek v trgovini na drobno je bil junija letos za 9,1 odstotka nad omenjenim povprečjem. Rast je izključna posledica večje prodaje v trgovini na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (rast junij 2017 na povprečje 2010 je kar 53,6-odstotna). V isti primerjavi je trgovina z živili, pijačami in tobakom zdrsnila za skoraj 12 odstotkov (indeks 88,3), medtem ko je trgovina z neživili po prihodku zrasla za 3,6 odstotka.
Rast trgovine z motornimi vozili in popravila le-teh pa se umirja. Junija letos se je glede na maj po prihodku celo za manj kot odstotek znižala, glede na lanski junij je bila višja za 15,2 odstotka (podobna je bila rast v polletju glede na lansko), v primerjavi s povprečjem leta 2010 pa je bila višja celo za 74 odstotkov.
