Tiskane izdaje
Tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji zavarovalniške goljufije in prevare zavarovalnicam povzročajo zelo velike stroške. Posebno zadnja leta njihovemu pravočasnemu preprečevanju in odkrivanju storilcev namenjajo vse več pozornosti.
Pri zavarovalnici Generali pravijo, da prevare v skupnem škodnem rezultatu zavarovalnic obsegajo od tri do več kot deset odstotkov vseh izplačanih škod. Pri nas so zavarovalnice zaradi njih po nekaterih ocenah izgubile med 100 in 130 milijoni evrov na leto. Najpogostejše so pri avtomobilskih zavarovanjih, kjer imajo zavarovalnice z njimi stroške v višini tudi do sedmih odstotkov celotne pobrane premije.
Posledic goljufij ne nosijo samo tisti, ki jih pri goljufanju zasačijo, temveč vsi zavarovanci. Zavarovalnice namreč z njimi povezana tveganja upoštevajo v aktuarskih izračunih. Pri Britanskem zavarovalniškem združenju ocenjujejo, da mora zaradi goljufij vsak zavarovanec v povprečju na leto plačati 50 funtov oziroma slabih 70 evrov več zavarovalnih premij. Po oceni Zavarovalnice Triglav je škoda, ki jo mora pokriti povprečni Slovenec, še nekoliko višja, to je 80 evrov.
Strpni do prevarantov
Pri Triglavu so izpostavili poseben primer nagovarjanja k zavarovalniški goljufiji. Dijaku so goljufi ponudili 200 evrov v zameno za udeležbo v zaigrani lažji prometni nezgodi. Celoten znesek bi prejel le, če bi po njej z zaigranimi bolečinami zdravnika prepričal še, da bi mu izdal napotnico za fizioterapijo. V zavarovalnici so opozorili, da je za marsikaterega mladega takšna priložnost za hiter zaslužek lahko zelo mamljiva, hkrati pa se verjetno niti ne zaveda, da sodeluje v kaznivem dejanju.
Cilj organiziranih skupin goljufov je, da iz tovrstnih zrežiranih škodnih dogodkov poberejo čim večje zneske. Veliko pogostejše so sicer goljufije, pri katerih posamezniki izkoristijo priložnost in poskušajo različno napihniti dejansko nastalo škodo. Pri Generaliju pravijo, da tovrstni zahtevki predstavljajo večji del celotnega zneska izplačil zaradi goljufij, hkrati pa jih je težko odkriti, saj so pogosto videti povsem legitimni. Pri Zavarovalnici Triglav opažajo, da pri njih sodelujejo osebe, ki jih je k temu verjetno spodbudilo slabše finančno stanje.
Eden izmed dejavnikov, ki prispeva k večjemu obsegu zavarovalniških goljufij, je razmeroma visok prag tolerance do njih v javnosti. Kaže pa, da so kampanje zavarovalnic že obrodile sadove, saj goljufije postopoma postajajo družbeno manj sprejemljive.
Nadzor je čedalje boljši
Boju proti goljufijam zavarovalnice posvečajo vse več pozornosti. Tako pri Triglavu kot tudi pri Adriaticu Slovenici in Generaliju deluje posebna služba za preprečevanje in odkrivanje goljufij oziroma prevar. Pri pridobivanju dokaznega gradiva si med drugim pomagajo z najemanjem detektivov, pri zapletenih primerih pa tudi z izvedenci in strokovnjaki z različnih področij. Kot zelo pomembno pri delu na tem področju zavarovalnice poudarjajo tudi medsebojno izmenjavo podatkov o sumljivih škodnih primerih in sodelovanje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
Pri Zavarovalnici Triglav opozarjajo tudi na pomen programskih orodij, s katerimi si pomagajo pri odkrivanju visoko tveganih zahtevkov in analizi tako organiziranih kriminalnih dejanj kot dejanj prevarantov posameznikov. Nov informacijski sistem za segmentacijo škod in detekcijo prevar uvajajo pri Adriaticu Slovenici.
Ujeti kasneje plačujejo več
Sodelovanje v zavarovalniški goljufiji ima lahko za zavarovanca zelo dolgoročne posledice, ki se jih pogosto niti ne zaveda. V Triglavu goljufe uvrstijo med rizične skupine zavarovancev, za katere pri sklepanju polic in izplačevanju škod uporabljajo posebne postopke. Kadar so kršitve večje, pa obveščajo pristojne organe. Adriatic Slovenica tej skupini zavarovancev glede na večje tveganje prilagaja višino premije pri obnavljanju starih polic in sklepanju novih.
V Generaliju tistim, ki jih prvič ujamejo pri goljufiji, ponudijo možnost, da odstopijo od zahtevka, poravnati pa morajo morebitne stroške strokovnjakov oziroma izvedencev posameznih strok ter detektivov. Organom pregona naznanijo dejanja goljufov povratnikov, članov organiziranih kriminalnih skupin in dejanja tistih, ki ponudbe kljub neizpodbitnim dokazom nočejo sprejeti.
Po kazenskem zakoniku je za zavarovalniške goljufije zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Najvišja predvidena kazen lahko doleti člane organiziranih kriminalnih združb.
