Tiskane izdaje
Ljubljana – Nedavno razkritje Dela, da Kad Zpizu letos ne bo nakazal 50 milijonov evrov, je spet postavilo vprašanje prilovov v pokojninsko blagajno in s tem tudi ustanovitve demografskega sklada, ki ga predvideva zakon, to pa načrtuje tudi nova koalicija.
Spomnimo: Kapitalska družba (Kad) denarja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ne bo nakazal, ker se po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) ta denar lahko nameni le za uskaljevanje pokojnin, ki pa ga letos ne bo. V Kadu pravijo, da bo zadržana sredstva reinvestiral in jih uporabil za prihodnje sofinanciranje Zpiza.
Predstavnik Zveze društev upokojencev in član nadzornega sveta Kada Aldo Ternovec meni, da je prav to še en dokaz, da moramo čim prej ustanoviti tako imenovani demografski sklad.
Članici izvršnega odbora Desusa in nadzornici Kada Ani Bilbiji se zdi prav, da se Kadov denar namenja le za usklajevanje pokojnin, ne pa za tekoča izplačila. »V zakonu tako piše in s tem se strinjam. Neizplačana sredstva tako ostanejo za demografski sklad,« pravi.
Sklad za stabilnost Zpiza
Namen demografskega sklada je dolgoročno zagotavljanje stabilnosti pokojninskega sistema, saj naj bi Zpizu zagotavljal dodaten denar za pokojnine. Ustanovitev tega sklada je predvidel že pokojninski zakon, zakon o SDH pa določa, da mora ta sklad zaživeti do konca prihodnjega leta. Koalicijska pogodba nove vlade pa predvideva, da bi zakon za ustanovitev tega sklada sprejeli do konca junija 2015.
Na Kadu se na ustanovitev sklada že pripravljajo, kot kaže, bodo te priprave tudi precej stale. Kad je namreč za ta namen z Inštitutom za ekonomska raziskovanja sklenil svetovalno pogodbo za 19.000 evrov. Na Kadu pojasnjujejo, da bo inštitut opravil raziskavo sprememb na demografskem področju, na podlagi katere bo izdelana ocena dolgoročnih potreb pokojninskega sistema, ki bo upoštevana pri preoblikovanju v demografski rezervni sklad. Neuradno smo izvedeli, da namerava Kad poleg tega tudi pri ljubljanski ekonomski fakulteti naročiti študijo, ki pa naj bi ugotovila, kakšna bo rast potreb po izplačilu pokojnin, kakšna naj bo naložbena politika demografskega sklada za doseganje ustreznih donosov in kateri so mogoči javnofinančni viri za ta sklad. Ugotovitve naj bi predvidoma dobili oktobra.
Možni sistemski viri
Prav zagotovitev sistemskih virov za ta sklad ostaja eno ključnih nerešenih vprašanj. Sedanjih 800 milijonov evrov Kadovega premoženja namreč ni dovolj za pokrivanje letnega primanjkljaja Zpiza, ki presega milijardo evrov. »Da se sredstva iz Kada za Zpiz zdaj ne izplačujejo, ker za to ni zakonske podlage, je dobro, saj je za oblikovanje demografskega sklada potrebna določena akumulacija kapitala,« pravi članica uprave Kada Anja Strojin Štampar.
Poleg zadržanih letnih obveznosti Kada do Zpiza naj bi to bile vir tudi kupnine od prodaje državnih kapitalskih deležev. Zakon o SDH namreč določa, da se desetina kupnin od privatizacije nakaže na poseben račun ministrstva za finance in se porabi za financiranje demografskega sklada. Seveda bo višina teh sredstev odvisna od obsega prodaj državnih deležev. Temu skladu naj bi bil po zakonu o SDH namenjen tudi 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je zdaj v lasti Zpiza.
Koncesije in davki
A tudi to ne bo dovolj, zato bo nova vlada najbrž morala razmisliti o dodatnih virih. Pri tem se po vzoru drugih držav, ki podobne sklade že imajo, kot možni viri omenjajo delež denarja od nepremičninskega davka ali delež prihodkov od vodnih in igralniških koncesij.
Zakon bo moral tudi določiti, ali bo demografski sklad samostojen, kot je zdaj Kad, ali pa ga bo upravljal zunanji upravljavec. Nekateri izračuni kažejo, da bi morala donosnost znašati vsaj šest odstotkov.
