Kaj prinašajo smernice za javne naročnike in gradbince

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo smernice za javno naročanje gradenj. Gradbinci in obrtniki so z njimi zadovoljni.

Smernice so pripravili v sodelovanju z Gospodarsko zbornico (GZS) in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije ter nekaterimi ostalimi združenji, velikimi naročniki in ministrstvi.

Te vsebujejo napotila za vodenje in načrtovanje gradnje, način izračuna ocenjene vrednosti, zajemajo primerne načine določanja pogojev za sodelovanje v javnem naročanju, tako tehničnih, kot tudi kadrovskih in finančnih. Vsebujejo primere ustreznega definiranja referenc za različne objekte. Velik poudarek smernic je na naboru in opisu meril za izbor ponudnika, ki niso zgolj kakovostne narave, temveč tudi okoljske in socialne. Smernice pojasnijo tudi vidike neobičajnih nizkih ponudb in napotila glede primerne uporabe gradbene pogodbe, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo

Smernice so delovni pripomoček za bolj kakovostno naročanje gradenj in orodje za soočanje z anomalijami, kot je neobičajno nizka cena, je povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Manjše tveganje neobičjano nizke ponudbe

Na gradbeniški zbornici pri GZS po besedah direktorja Jožeta Renarja smernice pozdravljajo: "Pomenijo pomemben prispevek za urejanje poslovnega okolja za delovanjem gradbenih podjetij, če gledamo s strani gradbenih izvajalcev, in zmanjšanja tveganj za javne naročnike za uspešno, kakovostno in pravočasno izvedbo." Po njegovem mnenju bo uveljavitev smernic spodbudila naročnike in izvajalce k večjemu spoštovanju pravil stroke in s tem angažiranju kakovostnih in usposobljenih kadrov.

Smernice po Renarjevih besedah usmerjajo javne naročnike k omejevanju dostopa za sodelovanje podjetjem, ki ne dosegajo minimalnih kadrovskih pogojev, ekonomskih zmogljivosti, časa delovanja na trgu, zavarovanj in ki niso zavezana k spoštovanju kolektivne pogodbe. Smernice dodajajo merila za izbor, denimo usposobljenost kadrov, referenc, trajanje izvedbe, optimizacija gradbene faze, zmanjševanje vpliva na okolje. "Čeprav najnižja cena, za razliko od inženirskih smernic, ostaja odločilni kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika, jo že omenjeni pogoji in merila pomagajo umestiti v manj tvegano območje," je poudaril Renar in kot pozitivno izpostavil, da smernice pojasnjujejo pomen izločanja neobičajno nizkih ponudb in pri tem obvezno izločanje ponudnikov, ki ne upoštevajo delovne, socialne in okoljske zakonodaje.

Smernice je treba še uporabljati

Sabina Rupert iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je zadovoljna, ker je v smernicah upoštevanih velik del njihovih predlogov: "Smernice so zelo dobrodošel delovni pripomoček za javne naročnike, če jih bodo ti sprejeli za svoj delovni pripomoček, glede na to, da je neobvezen." Po njenih besedah bodo smernice doprinesle k enakopravni obravnavi naročnikov, učinkoviti porabi javnih sredstev, preprečitvi zlorab in slabih projektov, neplačilom delavcev in podizvajalce: "Zlasti pa preprečil, da ne prevlada načelo: najceneje je v praksi najdražje."

Predsednik uprave Pomgrada Igor Banič pa je pozval direktor za javno naročanje, naj aktivno pristopi k implementaciji smernic in da pri tem pomaga lokalnim naročnikom.