Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance zaradi zdaj skoraj že milijardnih zahtev za dodatno zvišanje plač v javnem sektorju »ne razmišlja o kakršnemkoli rebalansu letošnjega državnega proračuna«, so za Delo povedali v finančnem resorju in poudarili nujnost reform.
»Možnosti za zagotovitev sredstev za dodatno zvišanje plač v javnem sektorju brez izvedbe obsežnejših strukturnih reform s trajnim učinkom na znižanje javnofinančnih odhodkov, za katere je odgovorna celotna vlada, po oceni ministrstva za finance ni,« vzroke, zaradi katerih ne mislijo na rebalans, pojasnjujejo v resorju, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman. Po njihovi oceni se bo – v primerjavi z lanskim letom – masa sredstev za stroške dela v javnem sektorju letos povečala za štiri odstotke, ta denar, ki je del že podpisanih zavez iz pogajanj med vlado in sindikati, pa da je že zagotovljen v letošnjem proračunu.
Manevrski prostor v prerazporeditvah?
Na naše dodatno poizvedovanje o manevrskem prostoru za zvišanje plač v javnem sektorju, na ministrstvu dobimo odgovor, da so »proračunski uporabniki sredstva za pretežni del rasti načrtovali na postavkah za kritje stroškov dela za leto 2018. Če zaradi nepodaljšanja navedenih ukrepov na teh postavkah ne bi imeli načrtovanih dovolj sredstev, pa ocenjujemo, da bodo morebitne primanjkljaje lahko zagotovili s prerazporeditvami. To jim omogoča in jih k temu tudi zavezuje zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019.« Sicer pa je fiskalni cilj jasen: Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 izravnala javne finance. Javna poraba mora ostati v okvirih, ki so skladni z ekonomsko močjo države, drugače javne finance ob naslednji gospodarski krizi ne bodo mogle ustrezno blažiti negativne posledic prihodnje krize. Fiskalno pravilno ni samo sebi namen in je naša skupna odgovornost, ne le odgovornost ministrstva za finance, pravijo.
Plače zvišujejo dolg
Če bodo vse zahteve sindikatov javnega sektorja izpolnjene, bo strošek plač javnih uslužbencev prihodnje leto dosegel četrtino vseh odhodkov javnih financ. Dolg na prebivalca pa bo v manj kot petih letih presegel povprečno letno bruto plačo.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Štirikrat več na glavo
Slovenija je pri tem, še posebno upoštevajoč majhnost, kar močno zadolžena. Javni dolg znaša okoli 34,8 milijarde evrov, kar je več kot 81 odstotkov BDP. Res je, da bo Slovenija zadnjo zadolžitev uporabila pretežno za refinanciranje in se bo javni dolg verjetno v absolutnem znesku nekoliko zmanjšal, a treba je opozoriti, da se je v zadnjih letih zadolženost v deležu BDP zmanjševala le relativno, in to zaradi rasti BDP. Konec leta naj bi tako javni dolg po naših projekcijah znašal okoli 76 odstotkov BDP. V absolutnem znesku se javni dolg, z občasnimi »sezonskimi« nihanji zaradi zmanjšanja rezerv v državni zakladnici, nenehno povečuje. Trenutno je vsak Slovenec zadolžen za skoraj 17.000 evrov, kar je štirikrat več kot pred desetimi leti. Za primerjavo – povprečna plača se je v tem času zvišala za le šestino, in to ob štiriodstotnem zmanjšanju števila delovno aktivnih.
Že spomladi novo zadolževanje
Država je iz finančnega vidika pred zelo težko prvo polovico leta, ko ji v prvih petih mesecih zapade za okoli 2,2 milijarde evrov dolga. Poleg tega bo tudi proračun vsaj v prvem četrtletju ustvaril primanjkljaj. Zato 1,5 milijarde evrov zadolžitve iz prvega tedna leta ne bo zadoščalo niti do pomladi. V drugi polovici leta bo imela država predvidoma proračunski presežek in manjkajoča sredstva za prvo polletje bi lahko pridobila s kratkoročno zadolžitvijo (izdajo zakladnih menic). Toda verjetneje je, da se bo država še enkrat dolgoročno zadolžila. Ne nazadnje je letos predvidena zadolžitev do 6,3 milijarde evrov, s čimer bi se država zadolžila za potrebe leta 2019. Poteza ni nerazumna, saj se pričakuje postopen dvig obrestnih mer.
Prihaja dražje zadolževanje
Slovenija lahko pride v zelo neprijeten položaj, če ji ne bo uspelo zmanjšati dolga. Zdaj za obresti na leto porabi okoli milijardo evrov. Strošek financiranja se je lani zmanjšal, kljub povečanju dolga tako države kot celotnega javnega sektorja. Povprečni strošek financiranja (obrestna mera) znaša zdaj po naših izračunih nekaj manj kot tri odstotke. A če Sloveniji do leta 2020 ne bo uspelo ustvariti zadostnega presežka, s katerim bo postopno tudi nominalno zmanjševala zadolženost, bo strošek dolga začel dodatno obremenjevati javne finance. Z letom 2022 bo namreč Slovenija začela vračati oziroma refinancirati dolgove, najete v trenutnih razmerah izredno poceni zadolževanja.
Letno za obresti
GZS za razbremenitev vseh zaposlenih
Na gospodarski zbornici (GZS) vladi predlagajo, da namesto zvišanja plač javnim uslužbencem raje razbremeni stroške dela vseh zaposlenih. »Tako bi preprečili nezadovoljstvo sindikatov javnega sektorja ter zavrli prehitro rast povprečne plače v javnem sektorju. Vse to ima posledično negativne učinke na zasebni sektor, posebno na izvozna podjetja,« pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki je prepričan, da bi višje plače v javnem sektorju pripomogle k še večjemu pregrevanju gospodarstva. »To bi bilo tako, kot da si za višje plače v javnem sektorju izposojamo denar iz prihodnosti. Javni dolg je še vedno pri treh četrtinah BDP, kar ni dobra popotnica ob morebitni bodoči krizi.«
Na robu
Fiskalni svet je lani dal le delno skladno mnenje k proračunskim dokumentom. »To pomeni, da v letu 2018 na podlagi že sprejetega proračuna še nekako izpolnjujemo fiskalno pravilo, če pa to mejo prestopimo, bo težko. To ni odgovorno do naslednje vlade, ki ne bo mogla ukrepati, če bi se zgodila večja odstopanja, problem bomo imeli tudi z evropsko komisijo, če bomo prekoračili pravila,« je plačne dileme komentiral član fiskalnega sveta Tomaž Perše.
Večinske podpore javnosti za stavko javni sektor nima. Stavke ne podpira 46 odstotkov vprašanih, medtem ko jo podpira 30 odstotkov vprašanih. Več v ponedeljkovi redni anketi Dela.
