Kako bodo zmagovale finančne institucije?

Inovacije, digitalizacija, razvoj talentov in regulacija – izziv in ključ do uspeha hkrati.

Objavljeno
28. oktober 2015 15.53
Mag. Barbara Žibret Kralj, Partner, Deloitte Slovenija,  Mateja Jakopin, Manager, Deloitte Slovenija
Mag. Barbara Žibret Kralj, Partner, Deloitte Slovenija, Mateja Jakopin, Manager, Deloitte Slovenija
V pričakovanju novih, nepredvidenih konkurentov in novih težko napovedljivih trendov, kot so vse večja prevlada spleta, nenehne inovacije ter pojav in razvoj inovacijskih središč, povezava naprav in platform v vseh segmentih našega življenja (v službi, avtomobilih, doma), so podjetja začela tiho preoblikovanje svojega poslovanja. Kar je zdaj tako imenovan »core business« bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij, v nekaj letih morda ne bo več, saj bodo morale svoje poslovanje popolnoma prilagoditi ali podrediti hitro spreminjajočemu se trgu. Finančna podjetja so sicer glede regulacije pragmatična, a hkrati optimistična. Vodje se odločajo za nove načine pridobivanja in zadržanja najboljše delovne sile 21. stoletja, spopadajo se s številnimi digitalnimi pobudami na vseh področjih svojega poslovanja, s pogledom na dobičkonosnost, skladnost in predvsem vrhunsko oskrbo strank in njihovih potreb. Vendar pa potrebe danes niso enake tistim nekoč. Nove generacije, denimo, ne potrebujejo avtomobilov, medtem ko si življenja brez iPhona ne predstavljajo.

Vse to so ugotovitve nedavne globalne Deloittove študije Staying ahead of the pack, ki je bila spomladi letos izvedena med dvesto vodstvenimi delavci v finančnem sektorju (polovica v bančništvu, približno po četrtina pa v zavarovalništvu in upravljanju premoženja) iz Severne, Srednje in Južne Amerike, Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike ter azijsko-pacifiške regije. Trideset odstotkov vseh vprašanih je iz Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike, četrtina vseh pa je zaposlenih v velikih institucijah, s prihodki, ki presegajo 25 milijard evrov.

Raziskava je bila osredotočena na identifikacijo dejavnikov, ki jih finančne institucije vidijo kot glavno gonilo rasti, in tistih dejavnikov, ki pomenijo vzpostavljanje prednosti pred konkurenti. Kar 69 odstotkov vseh vprašanih meni, da so inovacije tiste, ki bodo v prihodnjih treh do petih letih omogočile največjo konkurenčno prednost. Triinšestdeset odstotkov vodstvenih delavcev v finančnih institucijah meni, da bo konkurenčno prednost omogočila uvedba novih produktov in storitev, kar je seveda tesno povezano s samimi inovacijami. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki bodo omogočili konkurenčno prednost podjetja, so anketiranci identificirali še strategijo digitalne transformacije, vpliv regulacije in potrebo po talentiranem kadru.

Ključne ugotovitve raziskave so naslednje:

1) »Motnje« na trgu postajajo norma: Skoraj dve tretjini vodilnih meni, da novi igralci na trgu, ki ne prihajajo iz istega (finančnega) sektorja, pomembno vplivajo na njihov segment industrije.

2) Bančni sektor vidi največ »motenj«: Anketiranci v bančništvu menijo, da je 50 odstotkov bolj verjetno, da bodo novi igralci na trgu in »moteči« trendi precej vplivali na njihovo poslovanje. Kot najbolj »moteče« trende anketiranci prepoznavajo vse pogostejšo in širšo uporabo spleta, pojav in razvoj inovacijskih dogodkov in središč (na primer laboratoriji za testiranje inovativnih tehnologij) ter povezanost naprav in platform v avtomobilih, doma in v življenju na splošno. Tako bančniki kot zavarovalničarji »motnje« vidijo kot priložnost za razvoj, a hkrati tudi kot grožnjo, ki lahko, če se nanjo ne odzovejo dovolj hitro, destabilizira njihovo poslovanje.

3) Inovativnost je ključ: 82 odstotkov vprašanih verjame, da so inovacije zelo ali najpomembnejše v njihovem sedanjem okolju.

4) Regulacija se razlikuje po regijah: Vprašani v Aziji in Evropi dvakrat pogosteje od tistih v Ameriki pričakujejo veliko več novih predpisov in uredb oziroma sprememb že obstoječih, ki urejajo delovanje finančnih institucij. Regulacija je lahko tako »cokla razvoja« v inovacijskem svetu, lahko pa inovacije tudi spodbuja.

5) Področja, ki so pomembna za uspeh na trgu: Kot najpomembnejša so vodilni v svetovnih finančnih institucijah identificirali inovacije in uvedbo novih produktov oziroma storitev, tem pa sledijo digitalna transformacija, regulacija in potrebe po talentiranem kadru.

6) Strategija upravljanja človeškega kapitala kot ključ do uspeha: Zadržanje talentiranega kadra (90 odstotkov), prava znanja na pravem mestu (85 odstotkov) in upravljanje talentov (85 odstotkov) so ključne strategije na področju kadrov, ki so pomembne za rast družb in vzpostavljanje prednosti pred konkurenti.

Inovacije ter uvedba novih produktov in storitev kot glavna dejavnika za zagotovitev uspeha

Raziskava je pokazala, da vodilni v finančnih institucijah prepoznavajo pomembnost inovacij ter uvajanja novih produktov in storitev, saj so ta dva dejavnika identificirali kot ključno konkurenčno prednost v prihodnjih nekaj letih. Kar 82 odstotkov vprašanih meni, da so inovacije zelo ali najpomembnejše v njihovem trenutnem poslovnem okolju. Vodilni v finančnih institucijah so inovativni na vseh področij, pri čemer šest od desetih vodilnih vlaga v inovacije na področju operativnih zadev, skoraj prav toliko pa v stik s strankami. Približno polovica vseh vodilnih pravi, da so njihova podjetja inovativna tudi na področjih produktov, skladnosti poslovanja in distribucijskih kanalov. Dejstvo je, da so inovacije na vseh naštetih področjih, od najbolj preprostih do najbolj sofisticiranih, ključne. Pri tem je najpomembneje, da inovacijsko kulturo ponotranji vodstvo.

Podjetja iščejo konkurenčne prednosti tudi z digitalno transformacijo – največji izziv so stroški

Uporaba digitalnih pobud je ena izmed pomembnih konkurenčnih prednosti. Po mnenju vodilnih kadrov v finančnih institucijah njihova podjetja digitalne pobude najpogosteje uporabljajo za izboljšanje stikov s strankami (66 odstotkov vseh vprašanih) in zagotavljanje skladnosti s predpisi (65 odstotkov). Digitalne pobude omogočajo tudi izboljšanje upravljanja zaposlenih, razvoj novih aplikacij, povezanih s samim podjetjem, racionalizacijo interne in eksterne komunikacije ter znižanje stroškov, kar je potrdila tudi več kot polovica vprašanih.

Kot največji izziv pri izvajanju strategije digitalne transformacije v finančnih institucijah vidijo predvsem s tem povezane stroške (šest od desetih vprašanih). Podjetja tako iščejo ravnotežje med inovacijami in stroški ter prednostno izbirajo projekte, ki zagotavljajo največjo konkurenčno prednost. Velik izziv je tudi sam dizajn in struktura strategije, pomanjkanje talentiranih za samo izvedbo in pomanjkanje generiranja inovativnih idej, povezanih z digitalno transformacijo. Digitalne inovacije podjetjem omogočajo spremembo njihovih poslovnih modelov. Brez inovacij ni rasti, na podlagi tega pa podjetja gradijo svojo vizijo za digitalno transformacijo na kratko- ali srednjeročno.

Po mnenju anketirancev ima digitalizacija največji vpliv na povečanje dobičkonosnosti, izboljšanje operativne učinkovitosti in izboljšanje prodora na trg, najmanjši vpliv pa na kreiranje inovacij in dolgoročne rasti.

Vodilni v finančnih institucijah so pozitivni glede vpliva regulacije na njihovo poslovanje

Večina vprašanih (57 odstotkov) meni, da so predpisi omogočili rast njihovega podjetja, približno toliko (šest od desetih) jih meni, da predpisi rasti niso onemogočili.

Kar polovica vseh vprašanih (večinoma iz Evrope in Azije) meni, da se bo v bližnji prihodnosti pojavilo veliko novih uredb in predpisov, ki bodo urejali delovanje finančnih institucij. Osemintrideset odstotkov jih ocenjuje, da se bo pojavilo zmerno število novih predpisov in uredb, le 12 odstotkov pa jih meni, da so se stvari že stabilizirale. Skoraj sedem od desetih vodilnih je prepričanih, da je njihovo podjetje zelo ali kar najbolje pripravljeno na trenutno že veljavne ali na sprejem predvidenih novih uredb in predpisov ali sprememb le teh.

Zadržati talentiran kader in imeti pravo znanje na pravem mestu sta ključna dejavnika uspešne strategije

Več kot 90 odstotkov vodilnih v finančnih institucijah pravi, da je zadržanje talentiranega kadra zelo ali najpomembnejši del njihove kadrovske strategije. Triinšestdeset odstotkov vprašanih je dejalo, da je njihova družba poskušala zgraditi notranji sistem meritokracije (tj. družbeni sistem, v katerem štejejo talent in trud posameznika, ki je nagrajen na podlagi sposobnosti) z ustvarjanjem priložnosti, ki usposobljenim zaposlenim omogočajo, da lahko izrazijo svoj talent. S tem so zaposleni motivirani za boljše delo in se počutijo nagrajeni, kar zelo vpliva na zadržanje talentiranega kadra.

Bodite na preži in bodite inovativni

V prihodnosti se bodo morali vodilni v finančnih institucijah spopadati predvsem z izzivi, ki jih prinašajo novi predpisi, ki urejajo delovanje finančnega sektorja, z digitalno transformacijo, zadržanjem sposobnih zaposlenih ter inovacijami in uvedbo novih produktov in storitev. Uspešno premagovanje teh izzivov jim pomeni glavno konkurenčno prednost, ki lahko vpliva na rast in dobičkonosnost podjetja. A pomembno pri tem je, da imajo podjetja široko odprte oči, saj je hitrost razvoja in napredka eksponentna in zato precej nepredvidljiva. Tudi pred leti si človek, ki je uporabljal konja kot delovno orodje in prevozno sredstvo, ni predstavljal, da je danes kot tak absolutno neuporaben. Zato je biti ves čas na preži in biti inovativen pravi recept za uspeh.