Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanska skupina NSi je s sklicem nujne seje odbora za gospodarstvo sprožila temo, ki bo, kot so se strinjali vsi povabljeni, zaznamovala leto 2014: razdolževanje slovenskih podjetij.
To je glavni pogoj za njihovo poslovno sanacijo, ki bo prinesla tudi nujno potrebna nova delovna mesta, od nje bodo odvisni stopnja socialne države, zdravstvo, šolstvo ...
Matej Tonin je v imenu sklicateljev seje predstavil stanje, kot ga vidijo poslanci. O njem sklepajo na podlagi analiz Banke Slovenije, medijev in informacij iz gospodarstva. Zaradi znanih razlogov, objektivnih in subjektivnih, se v Sloveniji množijo »klinično mrtva podjetja«.
Nobena sanacija bančnega sistema ne bo pomagala, če teh podjetij ne bomo razdolžili in poslovno sanirali. Za to imamo na voljo dvoje orodij, insolvenčno zakonodajo in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ali slabo banko.
Od obeh smo veliko pričakovali, je dejal Tonin, a insolvenčna zakonodaja, ki gradi zlasti na srednjih in velikih, zapostavlja pa reševanje malih podjetij, še ni dala rezultatov, slaba banka pa dela netransparentno, ne ve se, zakaj nekaterim pomaga, drugim ne, z njo so celo povezani sumi, da služi kot vzvod za »roparsko privatizacijo«. Odgovore na številna vprašanja so ponudili predstavniki povabljenih institucij.
Vsi so se strinjali, da je razprava o razdolževanju in poslovni sanaciji gospodarstva nujna. Gospodarski minister Metod Dragonja je poskušal že uvodoma nekoliko razbarvati črno sliko. Podatki sklicateljev seje so iz leta 2012, torej že nekoliko zastareli, novejši (objavljeni bodo maja) pa kažejo, da se je leta 2013 finančna slika slovenskega gospodarstva začela izboljševati.
Podjetja, ki so potrebna prestrukturiranja (imajo količnik bruto denarnega toka na skupni dolg večji od 8), ustvarjajo 24 odstotkov prihodkov celotnega gospodarstva, petino izvoza, 30 odstotkov dodane vrednosti in imajo 30 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu.
Množica podjetij je bila že prenesena na slabo banko, a ta je začela delati šele letos. »Nerealno je pričakovati, da bodo obsežni učinki vidni že po treh mesecih. Razdolževanje je večleten proces, oprijemljivi rezultati se bodo pokazali v letu dni, proces pa bo trajal dlje,« je poudaril minister.
Enako je z novo insolvenčno zakonodajo. Prvi primeri razdolževanja po novem zakonu so se šele začeli odvijati, prehitro je, da bi mogli pokazati učinke. Trenutno je v teku 15 predlogov za finančno prestrukturiranje, vlada jih medresorsko pazljivo spremlja. Mala podjetja po ministrovem mnenju niso zapostavljena, deležna bodo spodbud ministrstva za gospodarstvo.
Predstavnik finančnega ministrstva Mitja Mavko je med drugim odgovoril na očitek o netransparentnosti in nepojasnjenih merilih za prenos terjatev na slabo banko. Objektivni kriteriji, je dejal, so bili postavljeni že pred letom dni in še zdaj veljajo. Na DUTB je bilo prenesenih prek 500 tveganih postavk, tudi terjatev podjetij, ki še niso v stečaju, a so kljub temu tvegane. Omenil je nekaj podjetij, o katerih se ve, da so na slabi banki (ostala bodo še objavljena), postopki prestrukturiranja tam intenzivno potekajo.
Tina Brecelj s pravosodnega ministrstva, je poudarila, da postopek poenostavljene prisilne poravnave za mala podjetja velja že od sredine lanskega leta in da število podjetij, ki ga je uporabilo, narašča. Za celovito oceno ustreznosti rešitev, ki jih je prinesel novi insolvenčni zakon, ki je začel veljati lani decembra, pa je še prezgodaj. Ministrstvo budno spremlja izvajanje zakona, organizira izobraževanja, ustanovilo je celo posebno implementacijsko delovno skupino.
Igor Knez iz GZS je spomnil tudi na vlogo države oziroma Dursa v procesih finančnega prestrukturiranja oziroma v novi lastniški strukturi podjetja. Država bi morala imeti jasno vizijo, kako bo ravnala. Janez Fabjan, BS, je dejal, da bodo banke s konverzijo terjatev v lastniške deleže odpravile prejšnje neodgovorno lastništvo, ki je ključen problem iz neuspešno opravljene tranzicije. BS bo po principu korenčka in palice pritiskala na nadzorne svete bank, da bodo aktivne v procesih prestrukturiranja.
Predstavnika DUTB pa sta poudarila, da je razdolžitev eno ključnih orodij pri njihovem delovanju. Smo v zapleteni situaciji, ko je treba ukrepati, v DUTB pa fizično niti še niso dobili vseh potrebnih dokumentov. Kritike medijev zaznavajo kot izraz določene nervoze na trgu. Srečujejo se s pritiski upnikov, tudi tujih, nasprotujočimi se interesi lastnikov, problemi z njihovo motivacijo in z likvidnostjo. Zagotavljajo pa, da bodo za premoženje poskušali iztržiti čim več za poplačilo davkoplačevalcev, pri čemer pa bodo pozorni tudi na ohranjanje delovnih mest.
