Tiskane izdaje
Ljubljana – Minimalna plača je v Sloveniji tako nominalno kot realno višja kot v državah višegrajske skupine, s katerimi tekmujemo v razvitosti. Je sicer med višjimi v Evropi, a hkrati daleč za najbolj razvito evropsko sedmerico. Letošnji dvig v Sloveniji je bil nad evropskim povprečjem.
Uvodoma moramo opozoriti, da pri opredelitvi minimalne plače ne gre za primerjavo življenjskih standardov, ampak osnovnih življenjskih pogojev. Analiza nemškega inštituta za gospodarske in socialne raziskave WSI, ki je del fundacije Hans-Böckler, kaže, da je minimalna plača v Sloveniji opazno nad najnižjimi dovoljenimi izplačili držav višegrajske skupine, s katerimi slovenska podjetja tekmujejo na mednarodnih trgih. WSI je samostojna fundacija, ki pa izdeluje predvsem študije za nemška sindikalna združenja.
Blizu in daleč od Nemčije
Delovna zakonodaja v evropskih državah je različna, zato se razlikujejo tudi opredelitve. Na različne načine je minimalno plačo uveljavilo 22 evropskih držav. Slovenija je na lestvici le tri mesta za Nemčijo, a to še ne pomeni, da smo ji blizu. Slovenija je s 4,84 evra bruto na uro minimalnega izplačila na osmem mestu med temi državami, toda prva sedmerica močno odstopa. Slovenija je po ugotovitvah inštituta na vrhu drugega doma držav, kjer so za Slovenijo še Španija in Malta. Če naredimo prilagoditev za kupno moč, pa je blizu Slovenije tudi Poljska.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Minimalec z nadpovprečnimi davki
Slovenski delavec z minimalno plačo si lahko realno privošči dobro desetino več kot poljski. Oseba z minimalno plačo v Nemčiji si lahko privošči skoraj polovico več kot v Sloveniji. Ker so v primerjavo zajete bruto plače, pa je treba opozoriti še na davčne obveznosti. Prav te so po mnenju delodajalcev v Sloveniji ključne, saj se obračunavajo od osnove, vezane na povprečno plačo.
Minimalna plača je bila v Sloveniji prvič opredeljena leta 2002, prvič določena pa je bila leto kasneje. Zdajšnja je 81 odstotkov višja od prve. Za primerjavo: v EU se je v istem obdobju minimalna plača v povprečju zvišala za 65 odstotkov. Ob upoštevanju razvoja Slovenije v tem obdobju nadpovprečna rast ni tako sporna. Težava je predvsem v tem, da je do močnega dviga prišlo sredi gospodarske krize leta 2010, ko se je zvišala za 23 odstotkov. V drugih državah EU je bilo v času krize komaj zaznati rast minimalne plače, realno pa se je minimalna plača v državah EU med letoma 2009 in 2014 celo zniževala, kažejo podatki WSI.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Romuni napeli osnovo
Letošnji 4,7-odstotni dvig minimalne plače (na 842,79 evra bruto) je nad povprečnim dvigom v drugih evropskih državah. V povprečju so se namreč minimalne plače v državah EU letos zvišale za 4,4 odstotka. Najbolj, kar za 52 odstotkov se je zvišala minimalna plača v Romuniji, kjer pa je mesečni minimum z 2,5 evra bruto na uro še vedno med najnižjimi v EU. Podatki WSI sicer kažejo, da je ta romunska minimalna plača realno »le« dobro šestino nižja kot v Sloveniji. Več kot desetino so se zvišale še minimalne plače v Litvi, Bolgariji, na Češkem in Slovaškem. Tri države, Nemčija, Grčija in Luksemburg, pa v zadnjem letu niso zvišale zneska minimalnih plač.
