Kakovost projektov za tvegani kapital se je izboljšala

Družba RSG Kapital upravlja Prvi sklad, v katerega je del denarja leta 2010 vložila tudi država. Prvi sklad je do avgusta lani izpeljal deset naložb, kot so Celtra, Tab Systems, Connet, Degordian ... Zdaj so se, kot pravi direktor in partner v RSG Kapitalu Jure Mikuž, usmerili na upravljanja in nato na izstop iz naložb, razmišljajo pa tudi o novem skladu tveganega kapitala.

Naložbeno obdobje za ta sredstva Prvega sklada se je lani izteklo. Koliko naložb ste podprli in kakšen je rezultat?

Imamo deset naložb. Ob vstopu države leta 2010 smo določili petletno investicijsko obdobje, ki se je izteklo avgusta lani, in od takrat po pogodbi nismo smeli več vlagati. Iz vlaganja smo se zato umaknili in zdaj aktivno upravljamo obstoječi portfelj in iščemo izstop iz teh naložb. Naložili smo 86 odstotkov od 15 milijonov evrov zbranega kapitala.

Te naložbe so ustvarile 225 novih delovnih mest, skupaj pa zaposlujejo 344 ljudi, od tega 66 odstotkov v Sloveniji, saj nekatere družbe poslujejo tudi v tujini. Letna rast prihodkov v teh podjetjih od leta 2009 do leta 2015 znaša 81 odstotkov.

V kakšnih fazah pa ste vstopali v ta podjetja?

Mi nikoli nismo iskali malih investicij, ampak glede na velikost sklada naložbe v višini približno milijon evrov. V Celtro smo res vstopili, ko še ni imela prihodkov, sicer pa nismo vstopali v tako zgodnje faze. Res pa je, da bilo takrat na trgu še veliko denarja in podjetja v bolj zreli fazi virov iz skladov tveganega kapitala niti niso iskala. To se je zgodilo šele po tem, ko so jim banke zaprle vrata.

Ste iz kakšne naložbe že izstopili?

Ne. Zdaj šele začenjamo iskati izhode, in to bo naš glavni poudarek. Tega ne bomo storili naenkrat, saj je sklad lahko odprt do leta 2018 ali 2020, če se bodo vlagatelji s tem strinjali.

Kakšne donose pa pričakujete? Praviloma DTK pričakujejo vsaj dvajsetodstotni donos.

To je tudi naš cilj in glede na naložbe, ki jih imamo, to ni nemogoče.

Je kakšna naložba tudi spodletela?

Da. Prva v letu 2008. Še vedno pa so tudi vse naložbe, ki jih še imamo, nekoliko tvegane.

So državne spodbude prinesle želen napredek na trgu tveganega kapitala pri nas? Pri nas zdaj deluje okoli 7 DTK, kar nekaj pa jih je po kratkem času ugasnilo.

Gotovo smo dosegli določen napredek v primerjavi z letom 2008, in na to je gotovo pozitivno vplivala tudi ta spodbuda države. Seveda pa se je tako kot povsod pojavilo nekaj bolj in nekaj manj resnih igralcev.

V zadnjem obdobju se kot način financiranja mladih podjetij ponuja tudi tako imenovano množično financiranje, kot so Kickstarter, Indiegogo ali Andrifund. Ali to za sklade tveganega kapitala pomeni konkurenco ali dopolnitev?

Množično financiranje ni naša konkurenca, ampak dopolnitev, saj pokriva zgodnejše faze ustanavljanja podjetij. Poleg tega množično financiranje ni nič drugega kot testiranje koncepta. Številna zagonska podjetja tako dobijo prvi stik z realnostjo, zato se nam zdi množično financiranje dobro.

Kakšna pa je kakovost projektov, ki iščejo naložbe skladov tveganega kapitala? V zadnjem obdobju se namreč pojavlja veliko mladih prodornih podjetij.

To je gotovo pozitivna posledica državnih spodbud na tem področju. Aktivirala se je namreč določena skupina mladih ljudi, ki bi sicer težko našli službo, in odkrila podjetništvo kot alternativno pot. To je po mojem mnenju super. Nabor projektov zaradi vseh teh inkubatorjev, tehnoloških parkov ... se zato izboljšuje. Prav tako je boljša predstavitev teh podjetij. Država poleg tega s spodbudama SK 75 in SK 200, s katerima zagotavlja semenski kapital in drugo pomoč zagonskim podjetjem, ta nabor še povečuje. Seveda pa smo se skladi znašli v časovnem navzkrižju, saj se je naše investicijsko obdobje izteklo, zato bi bilo treba prejeti določeno strategijo, kako naprej. Pogovore o tem smo že imeli, konkretnega predloga pa za zdaj še ni.

Ampak kolikor vem, razmišljate, da bi zbrali kapital za še en sklad tveganega kapitala?

V RSG Kapital o tem razmišljamo, ampak v Sloveniji je trenutno težko zbrati tak kapital. Za tuje vlagatelje je Slovenija premajhna, slovenskega kapitala pa nam ne uspe prepričati, da bi vlagal v zagonska podjetja.

Številna naša mlada podjetja investiranje prek skladov tveganega kapitala poiščejo v tujini. Zakaj?

Razlogov je več. Če iščejo večje vložke, potem tega potenciala v Sloveniji ni. Poleg tega pa tista podjetja, ki iščejo znanja v zelo specifičnih industrijah, morajo v tujino, saj dobijo tam boljše povezave.