Tiskane izdaje
»ECB je s tokratno odločitvijo dodatno pridobila na kredibilnosti in se približala načinu komunikacije ameriške centralne banke,« je povedal Šimnic.
V Frankfurtu so po njegovem mnenju nekoliko presenetili s količino mesečnih nakupov, a so po drugi strani sprejeli precej manj tveganja, kot je morda pričakoval trg. »V splošnem bo v primeru nepričakovanih dogodkov le 20 odstotkov izgube nosila ECB, ostalo pa lokalne centralne banke,« je pojasnil sogovornik.
Šimnic pričakuje, da se bo z danes napovedanimi ukrepi v prvi vrsti okrepilo kreditiranje oz. se bo spodbudila potrošnja in investicije. »Verjetno si lahko precej več prispevka z vidika inflacije obetamo z vplivom, ki ga bo imel ta program na valutna razmerja,« je povedal.
»Mislim, da je v ozadju ključen predvsem vpliv na valutne tečaje, ki bodo izboljšali konkurenčnost evropskih izvoznikov, medtem ko bomo na ostale pozitivne učinke morali počakati, da se vplivi prelijejo v realno gospodarstvo,« je pojasnil.
Kot je dejal, se odkupi državnih obveznic sicer ne ujemajo povsem z Draghijevimi smernicami, naj države varčujejo in izvajajo strukturne reforme. »Odkupi oz. nižanje obrestnih mer bi namreč lahko vodilo k povečani nagnjenosti držav k novemu zadolževanju, vendar predvidena delitev morebitnih odpisov precej zmanjšuje verjetnost razvoja tega negativnega trenda,« je povedal.
In kakšne koristi bi lahko imela od kvantitativnega sproščanja Slovenija?
»Učinke lahko pričakuje predvsem država z nižjimi obrestnimi merami v primeru zadolževanja, medtem ko bodo podjetja deležna predvsem posrednih učinkov zaradi povečane konkurenčnosti. Bo pa to priložnost treba znati izkoristiti,« je opozoril analitik.
Konkurenčna prednost v smislu cenejšega evra je namreč kratkoročen vpliv, ki pa kljub temu ponuja priložnost za dolgoročne pozitivne učinke, »ki pa jih je moč doseči samo s kakovostjo in blagovnimi znamkami«, je sklenil.
