Tiskane izdaje
Dostop do znanja je lažji kot kadarkoli prej. Vseživljenjsko učenje po zaslugi tehnologije dobiva popolnoma nove razsežnosti, učenje in izobraževanje še zdaleč nista vezana le na študente in nadobudne posameznike z višjimi kariernimi cilji.
Odlična novica je tudi ta, da je celo znanje, ki ga podajajo najuglednejše izobraževalne ustanove na tem planetu, lahko povsem brezplačno – potrebujemo le računalnik ali tablico ter povezavo v svet.
Učimo se lahko na daljavo. Ko beseda nanese na spletno izobraževanje, je poznavanje angleškega jezika skoraj nujno, saj je večina predavanj, do katerih lahko brezplačno dostopamo, v angleškem jeziku. To ni noben bavbav, saj takšna praksa velja povsod po svetu, ko je govor o mednarodni izmenjavi študentov. Spletni tečaji so še veliko boljša rešitev, saj zanje ni treba odšteti na tisoče evrov šolnin, udeleži pa se jih lahko znanja željan slehernik. V bistvu je brezplačno dostopnega znanja na spletu tako veliko, da to marsikoga osupne.
Zakladnici znanja na internetu nista le spletna enciklopedija Wikipedia in videospletišče YouTube. Čeprav površinsko ali pa zelo detajlno obvladata katerokoli tematiko, bi si bilo treba v želji po novem znanju izbrati učenju prilagojeno vsebino. Ljudje smo si tudi pri učenju zelo različni: nekateri lažje razumemo to, kar vidimo ali slišimo, drugi tisto, kar preberejo. Na spletu k sreči obstaja vse – kakovostna izobraževalna izkušnja je zagotovljena.
Po prestižno znanje
Najbrž je največji nabor izobraževalnih vsebin na svetu na platformi Open Course Ware. Idejo o njeni postavitvi je že na prelomu stoletja dobil znan ameriški inštitut za tehnologijo MIT in jo leta 2002 tudi uresničil. Danes ima konzorcij Open Course Ware Consortium nekaj deset univerz partneric, ne le ameriških, tudi z drugih delov sveta, ki so sprejele sklep, da si svet zasluži brezplačen dostop do znanja. Open Course Ware univerzam zagotavlja preverjeno učinkovito tehnično platformo, te pa ljudem z vsega sveta omogočajo na tisoče brezplačnih avdio- in videopredavanj, ki jih spremlja tako imenovana odprta licenca. Izbira je resnično široka, zato lahko o strojništvu, elektroniki in drugem tehničnem znanju poslušamo izbrane predavatelje inštituta MIT, medtem ko nam druge univerze servirajo predavanja na tematike gospodarstva, posla, arhitekture, fizike in vsega vmes – tako rekoč česarkoli nam um poželi. Open Course Ware je zato idealna platforma za začetek osvajanja kakovostnih novih znanj – v vsakem primeru nam prikaže širino vsebin, ki smo se jih namenili osvojiti.
Naslednji velikan iz sveta spletnega izobraževanja je Academic Earth. V nasprotju z Open Course Ware Consortium, ki vsebuje številne povezave do virov posameznih fakultet, Academic Earth vse vsebine gosti na lastnih strežnikih in tudi njegov iskalnik predavanj in tečajev je boljši – vsaj z vidika iskanja specifičnih vsebin. Namesto iskanja po seznamu navedenih vsebin lahko iskalnik zaposlimo s posameznimi temami (ključnimi besedami) in mu celo podamo določene omejitve. Akademsko znanje ni omejeno le na naravoslovne vede, ampak bomo na spletišču Academic Earth ob računalniških tečajih našli tudi vsebine s področja študijev okolja, literature, filozofije in vere, med rezultati naših iskanj pa bomo deležni še veliko posrečenih predlogov sorodnih vsebin. Vsako predavanje ali tečaj premore tudi oceno, ki mu jo namenijo obiskovalci strani, tako da hitro lahko presodimo, katera predavanja izbrati in katerim se izogniti.
Od specializiranih izobraževanj do »lažjih« vsebin
Medtem ko večina spletnih platform, namenjenih izobraževanju, stavi na agregiranje vsebin in virov ter uporabnike privablja predvsem na račun širine nabora predavanj in tečajev, najdemo tudi drugačen ali nasproten pristop. Spletno mesto The Khan Academy je lep dokaz, kaj lahko doseže en sam človek z elektronsko tablo, kamero in kanalom na spletišču YouTube. Profesor tako posrečeno razlaga preproste in zahtevne matematične vsebine, izkušnja pa je zelo podobna tisti, ki bi jo doživeli pri pouku oziroma študiju matematike.
Iskalci znanj so tipično nadpovprečni uporabniki tehnologije. Tega se očitno zaveda tudi velikan Apple, ki je za izobraževanje namenil veliko sredstev. V svoji spletni in mobilni trgovini namreč omogoča storitev iTunes U, ki uporabnikom naprav iz Applovega ekosistema, omogoča preprost dostop do manj zahtevnih tečajev in predavanj. Največji poudarek je na videovsebinah, razveseljujoč pa je predvsem zelo pester nabor le-teh. Celo če iščemo nišne vsebine, denimo predavanja o (starih) svetovnih voditeljih ali izumiranju medijev, jih bomo verjetno našli. iTunes U je torej posrečeno mesto za osvajanje splošnejših znanj z najrazličnejših področij, preprostost uporabe pa njegova je največja prednost.
Kljub priljubljenosti videopredavanj še vedno obstaja zelo velik krog ljudi, ki profesorjev govor v trenutku zamenja za elektronsko knjigo in branje ter osvajanje vsebin z lastnim tempom. Nabor brezplačnih knjig in tečajev je sicer že manjši od videoposnetkov (vendarle je lažje posneti video kot napisati knjigo), a izbire je še vedno zelo veliko. Sestrski spletni strani, kot sta Wikiversity in Wikibooks, sta fantastična vira informacij vseh vrst. Ker gre za knjižici, ki jih z znanji in vsebinami polnijo uporabniki, lahko tudi sami prispevamo lastne projekte. Izbira različnih elektronskih učbenikov, dnevnikov, zapiskov in knjižnih del je zelo velika, iskanje po drevesni strukturi pa posledično nekoliko zahtevnejše. K sreči so vsaj krovne kategorije zelo posrečeno izbrane, h kakovosti vsebin pa veliko pripomore tudi to, da so nekatere med njimi prispevale kar univerze same. Podoben koncept in vsebine zagotavlja tudi spletno mesto Textbook Revolution, a ker je »nadzor« nad vsebinami ohlapnejši, so tudi rezultati zelo različni – dobimo lahko odličen učbenik ali pa takega, ki ga že laični poznavalci posamezne teme lahko označijo za pomanjkljivega.
Domača ponudba
