Tiskane izdaje
Letošnje leto se bo v geopolitične anale vsekakor zapisalo kot prelomno. Najprej se je zgodil brexit, zdaj pa še Donald Trump. Ljudstvo je v obeh primerih izrazilo globoko nestrinjanje s sedanjo politiko in željo po radikalnih sistemskih spremembah.
Na novo izvoljeni ameriški predsednik je v svojih predvolilnih govorih večkrat kritiziral vase zagledano politično elito, špekulativno naravnani Wall Street in z njim povezane bankirje ameriške centralne banke (Fed). Kapitalski trg je primerjal s prenapihnjenim balonom, ki bo vsak čas počil, politiko nizkih obrestnih mer, ki jo vodi Fed, pa označil za popolnoma zgrešeno in za gospodarstvo škodljivo.
Ker gre za političnega novinca, o katerem še ni znano, ali svoje predvolilne obljube lahko tudi uresniči, je kapitalski trg, milo rečeno, zmeden. Spremenljivke, ki jih izvolitev Trumpa vnaša v gospodarstvo, v teh dneh močno botrujejo špekulativnemu razpoloženju, to pa se izraža v nestanovitnem gibanjih borznih indeksov in valutnih razmerij, ki skačejo kot na trampolinu. Vseeno na kratko preglejmo, kaj se nam obeta v prihodnje, ob predpostavkah, da Trumpove obljube niso bile zgolj politične floskule.
Ali prihaja bipolarni Wall Street? Ameriški kapitalski trg se po novem deli na tradicionalno in novo ekonomijo. Prva je zastopana v indeksu Dow Jones, druga pa v Nasdaqu. Če pogledamo gibanji obeh indeksov v zadnjih trgovalnih dneh, opazimo, da trg še kako resno jemlje obljube in grožnje novega predsednika. Medtem ko delnice Nasdaqa izgubljajo tla pod nogami, Dow Jones dosega najvišje vrednosti v zgodovini.
Trumpove obljube o povišanju obrestne mere blagodejno vplivajo na delnice bančnega sektorja. Spodbude domači proizvodnji z nižanjem davkov in vlaganjem v infrastrukturo pa ženejo k višku cene industrijskih delnic. Po drugi strani je bojazen o uvedbi davka na proizvode domačih podjetij, proizvedenih na tujem, močno zamajalo tehnološke velikane, vključene v indeks Nasdaq. Večina njih ima namreč proizvodnjo v državah, kjer je delovna sila precej cenejša od domače.
Največja grožnja za svetovno gospodarstvo so Trumpove ideje o reševanju nesorazmerij globalne trgovine oziroma mnenje, da so trgi v razvoju rakava rana ameriškemu gospodarstvu. Donald Trump je prepričan, da Kitajska s svojo poceni valuto Ameriki onemogoča pošteno trgovanje, kar zajeda trgovinsko bilanco in pleni domači družbeni proizvod. Nič manj ni kritičen do Mehike, ki s poceni delovno silo menda vabi ameriška podjetja v selitev proizvodnje čez mejo.
Kot rešitev ponuja trgovinsko vojno s Kitajsko in prekinitev severnoameriškega trgovinskega sporazuma Nafta. Čeprav gre za zdaj zgolj za puhle grožnje, so borzniki vseeno previdni. Mehiški peso je v primerjavi z dolarjem izgubil deset odstotkov vrednosti, azijske borze pa je zajela prava prodajna mrzlica.
In kje se skrivajo priložnosti? Zanimivo, ampak za obetavnejšega od trgov v razvoju velja ruski. Trump in Putin se spoštujeta, zato je izboljšanje meddržavnih odnosov pričakovano. Če bo Trumpova administracija ublažila ali celo odpravila trgovinski embargo Rusiji, se bo to pozitivno pokazalo tudi na ruskem kapitalskem trgu.
Poleg omenjenega ameriškega bančnega sektorja veliko priložnosti ponuja tudi farmacevtski sektor. Zdaj ko ni več groženj, da bi Hillary Clinton zakonsko omejila zviševanje cen zdravil, so delnice biotehnoloških podjetij spet postale vroče.
