Tiskane izdaje
Ljubljana - Promet z lesom bosta davčna (Durs) in carinska uprava (Curs) nadzorovali skupaj še pred združitvijo teh dveh ustanov, ki jo ministrstvo za finance načrtuje 1. julija 2013, so sporočili iz generalnih uradov obeh ustanov, ki imata že zdaj sedež na istem naslovu.
Trgovina z lesom že leta velja za sivo liso, kar zadeva njeno preglednost in obdavčitev, zato ni nenavadno, da sta se carinska in davčna uprava odločili za poglobljen nadzor dejavnosti.
»Carinski mobilni oddelki so v obdobju od 26. novembra do 9. decembra letos po vsej Sloveniji opravili 99 poostrenih kontrol, kjer so se osredotočili tudi na področje transporta lesa iz gozda do kupca.
Poleg primerov, kjer obstaja utemeljeni sum dela na črno, so ugotovili tudi več sumov zaposlovanja na črno.
Pri 99 kontrolah je bilo slednjih kar 19 oziroma skoraj 20 odstotkov. Ugotovili so, da delo opravljajo brezposelne osebe, upokojenci ali osebe, ki so zaposlene pri drugem delodajalcu. Te primere bodo odstopili inšpektoratu za delo,« beremo v skupnem sporočilu carinske in davčne uprave.
Po opravljenih davčno inšpekcijskih nadzorih na tem področju so v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2012 opravili 993 pregledov na področjih posredništva in trgovine na debelo, kamor spada tudi trgovina na debelo z lesom.
Utajenih 21,9 milijonov davkov
»V postopkih nadzora je bilo ugotovljenih za 21,9 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, povprečno 22.058 evrov na nadzor. Nadzore smo opravili pri družbah, samostojnih podjetnikih in pri kmetih. Pri kmetih je bilo v povprečju v tej dejavnosti dodatno ugotovljeno 51.248 evrov na nadzor,« še piše v sporočilu.
Carinski mobilni oddelki pri nadzoru nad prevozom lesa preverjajo identifikacije oseb in pregledujejo prevozne dokumentacije, lahko pregledajo tudi dokumentacijo, ki spremlja gozdno lesne sortimente, naložene na prevoznem sredstvu, ter preverijo, ali je status lesa legaliziran.
»Na ta način nadzorujemo tudi promet z lesom, saj dokumentacija, ki spremlja prevoz blaga in ugotovljeno dejansko stanje predstavljajo pomembno orodje davčni službi pri preverjanju zakonitosti finančnega in davčnega poslovanja nadzorovanih subjektov,« skupaj sporočajo iz Cursa in Dursa.
Dodajajo še, da mobilni oddelki carinske uprave na področju prometa z lesom odkrivajo predvsem tri skupine kršitve in nezakonitega ravnanja: nezakonit uvoz lesa, nenamensko uporabo goriva v prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih ter kršitve v zvezi z dovolilnicami, dovoljenji, dokumenti in listinami, ki jih morajo imeti prevozniki in vozniki pri opravljanju prevozov.
Carinska uprava preverja tudi namensko uporabo pogonskih energentov. V letih 2010, 2011 in v prvih desetih mesecih leta 2012 so odkrili 1307 kršitev. »V 1066 primerih so bile globe izrečene fizičnim osebam, v 241 primerih pa pravnim in odgovornim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost.«
Davčna in carinska uprava svetujeta davčnim zavezancem, fizičnim in pravnim osebam, kako naj uredijo svojo dejavnost z lesom, da si ne bodo prišli navzkriž s carinsko in davčno upravo: »Vsi zavezanci, ki so registrirani za dejavnost nakupa in prodaje lesa – ne glede ali kot d. o. o. ali kot samostojni podjetnik posameznik – morajo za vso prodajo izdajati račune in jih ustrezno evidentirat v poslovne knjige in evidence, ki jih morajo voditi v skladu z zakonskimi predpisi, ter predlagati davčnemu organu predpisane obračune v predpisanih rokih.«
Obsežnejša priporočila Cursa in Dursa za zavezance, ki se na različne načine ukvarjajo z lesom, si je mogoče ogledati na spletni strani davčne uprave in carinske uprave.
O skupnem delovanju pri nadzoru prometa z lesom so iz Cursa in Dursa sporočili še: »V okviru napovedane združitve sta carinska uprava in davčna uprava na podlagi usmeritev ministrstva za finance določila področje prometa z lesom za skupno delovno področje še pred združitvijo 1. julija 2013. Upravi sta se dogovorili za sistemski skupni nadzor na tem področju, tudi v obliki skupnih akcij na terenu, v katerih sodelujejo carinski mobilni oddelki in davčni inšpektorji. Aktivnosti so pripravljene na podlagi podrobnih analiz pridobljenih podatkov in usmeritev, ki si jih je vnaprej zastavila za ta namen posebna projektna skupina znotraj davčne in carinske uprave.«
Ogorčen protest Kmetijsko gozdarske zbornice
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se je ogorčeno odzvala na poostren nadzor v prometu lesa in nad »posplošenim in zavajajočim prikazovanjem kmetov kot največjih krivcev za davčne utaje pri trgovini z lesom«. KGZS meni, da so kršitve pri plačevanju davčnih obveznosti pri prodaji lesa zaradi majhnosti kmetij v Sloveniji v takšnem obsegu skoraj nemogoče.
»Tolikšne kršitve, ki so bile ugotovljene, so možne le pri drugih dejavnostih v gozdarstvu, povezanih z odkupom lesa, storitvah sečnje, spravila in prevoza gozdnih lesnih sortimentov. V poročilu davčne in carinske uprave o nadzoru na področju prometa z lesom je navedeno, da je bilo pri kmetih v povprečju v tej dejavnosti dodatno ugotovljeno 51.248 evrov neplačanih davčnih obveznosti na nadzor. Izjava je zelo splošna, nejasna in zahteva dodatna pojasnila. Žal v poročilu ni jasno, kateri kmetje so bili nadzorovani, koliko jih je bilo vključeno v nadzor in kakšne vrste kršitev so bile ugotovljene,« pravijo.
Zato KGZS, kot poudarjajo, nasprotuje takšnemu »pomanjkljivemu poročilu, ki zavaja javnost, saj ugotovitve niso dovolj natančno predstavljene in mečejo slabo luč na vse kmete«. Prepričani so, da pri kmetih ni moglo priti do takšnih kršitev, saj kmet kot lastnik gozda pri prodaji svojega lesa (hlodov) ne plačuje davka na dodano vrednost, ker je obdavčen že s katastrskim dohodkom.
»Nekateri lastniki gozdov lahko uveljavljajo pravico do povračila pavšalnega nadomestila ob prodaji lesa, nekateri lastniki gozdov, katerih katastrski dohodek presega določeno vrednost (7500 evrov), pa so davčni zavezanci in morajo voditi tudi knjigovodstvo. Posamezni kmetje imajo tudi registrirano dejavnost, povezano z gozdarstvom oziroma predelavo lesa ali pa opravljajo storitve drugim,« še dodajajo in pričakujejo »natančnejša pojasnila glede nadzora na kmetijah, da se bodo ugotovili pravi krivci za davčne utaje in da bo s tem seznanjena tudi javnost«.
Sindikat kmetov zahteva javno objavo podatkov
Na objavo podatkov davčne in carinske uprave, da naj bi povprečen kmet, ki je bil kontroliran pri prometu z lesom iz svojega gozda, utajil dobrih 50.000 evrov davka, so se oglasili tudi iz Sindikata kmetov Slovenije.
Poudarjajo, da ima Slovenija izjemno razdrobljeno posestno strukturo gozdov na kmetijskih gospodarstvih – neverjetnih 461.000 zasebnih lastnikov slovenskih gozdov ima v lasti povprečno po 2,5 ha gozda –, kar po njihovo nikakor ne sovpada z navedenimi zneski utajenega davka. Sindikat kmetov Slovenije predpostavlja, da se navedene ugotovitve davčne in carinske uprave ne nanašajo na slovenske kmete, temveč na druge udeležence v lesni verigi, kot so gozdna gospodarstva in razni preprodajalci ali t. i. »lesni mešetarji«.
Sindikat zato poziva davčno in carinsko upravo, da javnost obvestita, koliko inšpekcijskih nadzorov je bilo opravljenih pri kmetih, koliko je znašal najmanjši in koliko največji znesek domnevne davčne utaje. »Zanimiv in uporaben bi tudi bil podatek, kako velike so te gozdne površine. Od davčne in carinske uprave zahtevamo javno objavo podatkov fizičnih in pravnih oseb, pri katerih so bile odkrite navedene nepravilnosti«.
Glede na ugotovitve nadzornih inštitucij pravijo, da lahko potrdijo v slovenskem prostoru že dolgo znano zgodbo, »da se v lesni verigi dogajajo številne nepravilnosti, ki imajo za posledico propad slovenske lesne industrije ter ropanje slovenskih gozdov, kar je vsekakor zelo zaskrbljujoče«.
Sindikat kmetov Slovenije upa, da bodo nadzorstvene inštitucije v prihodnje sproti in bolj natančno opravljale svoje naloge in s tem pripomogle k zmanjšanju zlorabe trga z lesom ter k ponovni vzpostavitvi zdrave lesne verige.
