Kitajska gradi samosvojo spletno industrijo

Če splet v zahodnem svetu velja za sinonim svobodne izmenjave informacij in dostopanja do njih, na Kitajskem še zdaleč ni tako. Cenzura vsebin ter prepovedi oziroma omejitve dostopov do socialnih omrežij tujih ponudnikov so na Kitajskem del tako imenovane varnostne politike. Kot glavne cilje nadzora kibernetskega okolja kitajske oblasti navajajo povečanje nacionalne varnosti, stabilizacijo ekonomsko-političnega okolja in razvoj domače spletne industrije.

Pa pustimo ob strani negativne učinke nadzora, teptanje svobode govora in omejevanje pravice do obveščenosti. Kitajska je z omejitvami delovanja tujih spletnih gigantov, kot so Google, Amazon, Facebook, Youtube, Twitter in drugi, ustvarila ogromno vrzel, ki jo s pridom izkoriščajo domači ponudniki.

Organske rasti (prirast registriranih uporabnikov), ki jih v zadnjih letih beležijo kitajski odgovori na konkurente iz Silicijeve doline, so preprosto rečeno izjemno veliki. Čeprav se rast števila kitajskih uporabnikov spleta počasi približuje zreli fazi in na letni ravni ne beleži več dvomestnega prirasta, se je samo lani, pri 6,2-odstotni letni rasti, v splet vključilo 43 milijona novih uporabnikov. Za primerjavo, toliko prebivalcev ima Španija ali Argentina. Skupno število kitajskih uporabnikov interneta je lani tako preseglo 730 milijonov.

Trendi, ki jih beleži spletna industrija tudi na Kitajskem, spodrivajo uporabo nekoč tradicionalnih medijev (televizije, radia, časopisja) in večino prihodkov iz reklam kanalizirajo na splet. Če je še leta 2012 struktura prihodkov iz oglaševanja izkazovala primat televiziji z več kot 40-odstotnim tržnim deležem, sledil je delež spletnega oglaševanja z več kot 30-odstotnim deležem in oglaševanja v tiskanih medijih z 22-odstotnim deležem, je slika zdaj popolnoma drugačna. Delež prihodkov iz oglasov tradicionalnih medijev se je drastično zmanjšal in skupaj predstavlja manj kot 28 odstotkov medijskega oglaševanja, preostalih 72 odstotkov pripada spletnemu trženju.

Iz grafikona, ki prikazuje prihodke iz trženja oglasov najpomembnejših medijev, je razvidno, koliko nove vrednosti oglaševalskega prostora so v zadnjih letih ustvarila kitajska spletna podjetja. Za letos se ocenjuje, da bodo skupaj generirala okoli 53 milijard evrov prihodkov iz tega naslova.

Čeprav imajo podjetja Alibaba, JD.com, Tencent, Baidu, NetEase, Baozun, Momo, YY in drugi vsak svoj poslovni model in prihodki iz trženja oglasov še zdaleč niso njihov edini vir prihodkov, sem jih uporabil za ponazoritev preteklega trenda industrije in potenciala, ki ga obljublja prihodnost.

Delnice omenjenih podjetij so dosegljive tujim investitorjem, saj večinoma kotirajo (tudi) na ameriškemu Nasdaqu. Njihova temeljna vrednotenja pa so zgodba zase. Delnice vsekakor niso poceni, saj so v cene vključene pričakovane stopnje rasti poslovanja. Te so tako visoke, da lahko objave še tako dobrih poslovnih rezultatov, ki ne dosežejo načrtovanih, močno razočarajo vlagatelje.