Kitajska postopno odpira trg kapitala

Trgi v razvoju: tesnejša integracija pomeni tudi več odgovornosti, na primer glede dolga.

Objavljeno
12. januar 2018 18.30
Lojze Kozole, Ilirika BPH
Lojze Kozole, Ilirika BPH
Lani je bila Kitajska deležna opozoril s svetovnih finančnih institucij glede višine rasti dolga. Kitajska je lani sicer dosegla 6,8-odstotno rast BDP, kar je preseglo pričakovanja trga. Obstaja pa skrb, da je velik del te rasti podprt z rekordnim bančnim posojanjem leta 2016, nepremičninskim balonom in visokim državnim infrastrukturnim investiranjem.

Rast zadolževanja je zvišala stroške financiranja podjetij in hipotek, kar ima lahko v prihodnosti negativne učinke na gospodarsko rast. Hkrati pa imajo smotrne investicije v infrastrukturo lahko zelo pozitivne učinke na rast. Opozorila IMF in bonitetnih agencij se sicer ne nanašajo toliko na trenutno doseženo raven zadolženosti, kakor se na stopnjo rasti dolga v zadnjih letih na Kitajskem. Po podatkih Svetovne banke dolg glede na BDP znaša 210 odstotkov BDP, je sicer zelo visok, vendar ne najvišji.

Kljub visoki stopnji rasti dolga se Kitajska postopno vključuje v svetovne finančne integracije. Junija 2017 so bile kitajske delnice kotacije A vključene v mednarodni indeks MSCI EM, letos pa naj bi njihova utež v tem indeksu rastočih trgov zrasla do polovice. Kitajska podjetja so sicer trend padanja prihodkov zadnjih petih let lani uspela obrniti, vendar pa je celotni dolg kitajskih podjetij dosegel 165 odstotkov BDP. Poleg tega naj bi Kitajska odpravila ali znižala omejitve glede možnosti lastniških deležev tujih finančnih podjetij na Kitajskem. To bo tujim investicijskim bankam, komercialnim bankam, upravljavcem premoženja in posrednikom finančnih instrumentov omogočilo dostop do druge ekonomije sveta.