Tiskane izdaje
Ljubljana – Začetek tedna je slab za vlagatelje, ki imajo sredstva v zlatu. V Aziji so v ponedeljek z njim trgovali po 1088 ameriških dolarjev za unčo, kar je štiri odstotke pod petkovo ravnjo. S tem je upadlo na najnižjo vrednost po marcu 2010, analitiki pa ocenjujejo, da tveganja še ni konec.
Takoj po odprtju Šanghajske borze zlata se je na trgu nepričakovano pojavilo kar 33 ton oziroma 3,3 milijona lotov te kovine (julija na primer v povprečju manj kot 30.000 lotov) in cena je takoj padla za štiri odstotke. Po ocenah tujih analitikov so špekulativni vlagatelji izkoristili nizko likvidnost trga.
Že prejšnji teden je zlato izgubilo tri odstotke vrednosti, dogajanje pa je menda posledica ugodnih gospodarskih razmer v ZDA. Tam imajo že peti mesec zapored inflacijo, gradbene aktivnosti so največje v zadnjih osmih letih, kar pri vlagateljih vzbuja pričakovanje, da bo ameriška centralna banka še letos dvignila obrestne mere.
Prodala je Kitajska
»Trg je tehnično šibek, in največji od vseh kupcev zlata, Kitajska, zdaj to kovino prodaja, da jo bo lahko kupovala po nižji ceni. To je recept za znižanje cene,« je za Reuters povedal Victor Thianpiriya, analitik ANZ Banke v Singapurju. Po ocenah analitikov je zlato v zadnjem obdobju prebilo kar nekaj kritičnih mej in verjetno je, da se bo cena spustila vse do 980 dolarjev.
Matej Justin, analitik Alte Invest, o današnjem dogajanju: »Po objavi Kitajske o njihovi zalogi zlata, ki je bila močno pod pričakovanji, je cena zlata močno padla. Na najnižji točki so imeli z njim 4,5-odstotno izgubo, nato pa se je cena malo okrepila in je zdaj 1,8 odstotka v minusu v primerjavi s petkom. Na dogajanje na kapitalskih trgih to sicer ne bo imelo vpliva, je pa tudi dolgoročna slika za zlato dokaj neugodna, med drugim zaradi nizkih inflacijskih pritiskov in pričakovanj, napovedi višjih obrestnih mer v ZDA in pričakovane krepitve ameriškega dolarja.«
Slednji je včeraj dosegel največjo vrednost v zadnjih treh mesecih.
Tuji analitiki pričakujejo, da bo Kitajska še kupovala zlato in tako diverzificirala portfelj državnih rezerv. Zlato zdaj predstavlja 1,65 odstotka valutnih rezerv, leta 2009, ko je zadnjič objavila podatke, pa 1,8 odstotka.
