Kje smo in kam gremo: dobra napoved, a veliko opozoril

Upamo, da se materialna blaginja ne zmanjšuje več. Mnenja uspešnih gospodarstvenikov o pričakovanjih v novem letu.

Objavljeno
02. januar 2015 20.09
Uživanje na snegu v parku Tivoli. Ljubljana, Slovenija 30.decembra 2014.
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo

Ljubljana – Po nekajletnih negativnih trendih so lanski podatki pozitivni, zlasti pri gospodarski rasti in zaposlovanju, ugotavlja direktorica državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Napovedi so ugodne tudi za to leto, a obstaja še veliko težav in nevarnosti, opozarjajo gospodarstveniki.

Če je imela Slovenija v zadnjem lanskem četrtletju enako močno rast kot v tretjem trimesečju, bo njena gospodarska rast konec leta 2,8-odstotna. Stopnja brezposelnosti se je lani ves čas zniževala, padec dohodkov se je ustavil. Bruto plače so se v prvih devetih mesecih zvišale za 1,1 odstotka, predvsem zaradi rasti v zasebnem sektorju, medtem ko so v javnem sektorju ostale skoraj nespremenjene, je povedala Genovefa Ružić. »Zato upamo, da bomo kasneje, ko bomo imeli vse podatke za 2014, lahko ugotovili, da se materialna blaginja ne zmanjšuje več,« je pristavila.

Ker so se plače povišale, pokojnine pa se ne znižujejo več, si po besedah Ružićeve lahko obetamo, da lani ni bilo nadaljnjega povečevanja revščine. Po zadnjih podatkih iz leta 2013 je bilo v Sloveniji kar 291.000 ljudi ali 14,5 odstotka pod pragom revščine.

Tudi letos lahko Slovenija pričakuje gospodarsko rast. Urad za makroekonomske analize in razvoj je prejšnji mesec izboljšal svojo septembrsko napoved: za letos pričakuje dvoodstotno rast BDP, 4,7-odstotno rast izvoza, 3,5-odstotno rast bruto investicij in ob nadaljnji padajoči državni porabi 1,1-odstotno rast zasebnega trošenja. Vse napovedi, razen pričakovanja glede zasebne porabe, so nekoliko slabše kot za lani.

Gonilna sila gospodarske rasti bo tudi letos predvsem izvoz. A predsednik uprave Leka Vojmir Urlep opozarja: »Ključni izvozni trgi bodo okrevali počasi ali pa stagnirali, zato višanje napovedi rasti BDP v letu 2015 nima trdnih temeljev.« Tudi Urlep tako kot Franjo Bobinac iz Gorenja in Andrej Božič iz Steklarne Hrastnik opozarja na negotovosti zaradi ruske krize. Vlado poziva k razbremenitvi stroškov dela in strukturnim reformam. Tudi lastnica Vivapena Petra Melanšek poziva k ukrepom za boljše poslovne okolje: »Ponavadi se res tepe vlečnega konja, vendar ne bo nikomur koristilo, če se bodo konji upehali ali zbežali.«

Vlečni konj slovenskega gospodarstva je bilo lani tudi gradbeništvo. Tako bo tudi letos, napoveduje prvi človek GH Holdinga Blaž Miklavčič, saj bodo imela gradbena podjetja dovolj dela z zaključevanjem projektov, sofinanciranih iz iztekajoče se finančne perspektive. Še naprej bodo rasli tudi nekateri gospodarski šampioni: Ivo Boscarol svojemu Pipistrelu napoveduje 30 odstotkov večji dobiček in kar 70 odstotkov večje prihodke.

Kaj pričakujete v novem letu in kakšni so vaši načrti?

Franjo Bobinac, Gorenje

Skupina Gorenje vstopa v 2015 z izboljšano kondicijo. V zadnjih dveh letih smo namreč uspešno izvedli strateške prenose proizvodnje, sklenili smo partnerstvo s Panasonicom, s proizvajalcem prestižnih hladilnikov in kuhalnih aparatov Sub-Zero pa sodelovanje za distribucijo aparatov Asko v ZDA. Zaključili smo tri dokapitalizacije, v katerih smo pridobili skoraj 37 milijonov evrov svežega kapitala in tudi tako okrepili finančno stabilnost. Učinki teh aktivnosti nam bodo v oporo pri soočanju z razmerami v letu 2015, ki ostajajo zahtevne, največja neznanka trenutno pa je Rusija. Eden od ključnih elementov, na katerih bomo gradili rast v tem letu, je nova generacija pečic in ostalih kuhalnih aparatov, ki smo jo že začeli uvajati na trge, pričeli pa bomo tudi s proizvodnjo pralnih strojev, ki jih razvijamo z razvojno ekipo Panasonica v Velenju.

Toni Balažič, Mercator

Skupina Mercator načrtuje 6,94-odstotno rast prihodkov od prodaje in izboljšanje dobičkonosnosti. Nadaljuje se optimizacija poslovanja in obsežne trženjske aktivnosti. Vpliv na izboljšanje dobičkonosnosti bodo prinašali tudi dogovor o dolgoročnem prestrukturiranju finančnih obveznosti Skupine Mercator in nova organizacija, po kateri smo prenehali poslovati na negativnih ali manj dobičkonosnih trgih in okrepili sodelovanje v Srbiji. Pričakujemo sinergije, ustvarjene na ravni Skupine Agrokor, predvsem pri izmenjavi najboljših znanj, izkoriščanju logističnih procesov in zagotavljanja konkurenčnih nabavnih pogojev. Prihodki v Sloveniji se bodo nekoliko povečali, občutno se bodo povišali prihodki v Srbiji ter pomembno zmanjšali na trgih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Skupina bo za investicije namenila trikrat več sredstev kot v lani.

Andrej Božič, Steklarna Hrastnik

Na področju razsvetljavnega in namiznega stekla načrtujemo odpiranje novih trgov in povečevanje prodaje na nedavno odprtih trgih, kot sta ZDA in Velika Britanija. Usmerjali se bomo tudi na segmente, ki so za našo kakovost pripravljeni plačati zahtevano ceno. Zaradi povečanih kapacitet po zaključeni 8,5-milijonski naložbi v enoti Special, kjer proizvajamo specialne steklenice, načrtujemo dodatno utrditev v naši niši. V tem segmentu vstopamo na trg prodaje viskijev z dvema novima steklenicama iz naše blagovne znamke High Glass. Pričakujemo manjši porast skupnega prometa ob doseganju lanskih finančnih rezultatov. Takšna pričakovanja imamo zaradi nepredvidljive politične situacije v Ukrajini in Rusiji, stagniranja gradbeništva v tujini ter velike konkurence pri namiznem steklu (kozarci, steklene vaze ...).

Vojmir Urlep, Lek

Kot kaže, bo to leto še zahtevnejše od lanskega. Stroški poslovanja v Sloveniji še naprej nezadržno naraščajo. Največja ovira večji konkurenčnosti ostaja visoka obremenitev stroška dela. Brez hitre razbremenitve dela bo investicijski tok Sandoza in Novartisa začel teči v konkurenčnejša okolja. Tudi ukrajinsko-ruska kriza se ne bo hitro umirila in nadaljnje zaostrovanje sankcij proti Rusiji ter upadanje cen nafte bosta negativno vplivala na njihov uvoz pomembnih dobrin, med katerimi so tudi zdravila. Izvoz se bo soočil s počasnim okrevanjem ali stagnacijo ključnih izvoznih trgov, tako da višanje napovedi rasti BDP v letu 2015 nima trdnih temeljev. Prav tako tudi ne morebitna pričakovanja, da bo nadaljnja rast BDP sama po sebi bistveno olajšala ali rešila zagate proračunskega primanjkljaja in da zato strukturne reforme ter varčevanje niso več potrebni.

Ivo Boscarol, Pipistrel

Letos bomo začeli žeti tisto, kar smo sejali 25 let. Od Evropske letalske agencije za varnost smo namreč dobili status uradnega proizvajala letal, ne le ultralahkih. Ta dokument nam dovoljuje načrtovanje certificiranih letal generalne kategorije in nas uvršča ob bok »resnim« načrtovalcem letal. To nam bo tudi precej olajšalo postopke certificiranja naših letal, denimo Panthere in drugih. Poleg tega bo lahko naš inštitut to pooblastilo tržil skozi načrtovanje letal, opreme in sistemov za druge evropske proizvajalce, ki takega certifikata nimajo. To bo vplivalo tudi na naše poslovanje. Do zdaj smo povprečno rasli od 15 do 20 odstotkov na leto, v prihodnjih nekaj letih pa bomo rasli za več kot 50 odstotkov. Za prihodnje leto tako načrtujemo 70-odstotno rast prihodkov, to je 20 milijonov evrov prihodkov, in 30-odstotno rast dobička.

Petra Melanšek, Vivapen

Naša vizija je narediti najboljše, kar zmoremo. Želimo še bolj utrditi naš položaj razvojnega partnerja v branži proizvajalcev pisal. Zaključujemo dva nova projekta na področju pisal ter smo v zadnji fazi vstopa na novi trg in za nas novo področje proizvodnje pisal, in sicer za dekoriranje slaščic. Delali bomo še bolj na trdnem in zadovoljnem kolektivu, kjer ni bežnih znancev, ampak so sodelavci, na katere se lahko zaneseš in so trden člen v verigi skupne moči kolektiva. Ker upanje umre zadnje, še vedno upam, da se bo tudi država »zbudila« in resno podprla gospodarstvo. Najprej je treba ustvariti, da bi lahko delili in bilo bi dobro, da bi se tega vsi zavedali ter resno podprli tiste, ki ustvarjamo, da bi lahko uspešno delili tudi drugje. Ne moremo eden brez drugega, a se moramo zavedati prioritet. Zato je treba razbremeniti stroške dela ter spodbuditi razvoj in investicije.

Blaž Miklavčič, GH Holding

Tako kot lani bo tudi letos gradbeništvo raslo. Državni investitorji se bodo trudili počrpati čim več evropskega denarja, zato se bodo pospešeno zaključevali projekti, sofinancirani iz finančne perspektive 2007 - 2013. Po drugi strani pa bo pomembno, kako bo vlada v javnem sektorju spodbudila nove projekte, novo investiranje. To je še uganka, a napovedi so dobre, obljube so, zato moramo upati na najboljše. Vlada se namreč zaveda, da gradnja infrastrukture pomembno prispeva k rasti BDP. Tudi GH Holding bo to leto dosegel rast. Načrtujemo zaključevanje projektov ter razvoj vseh naših področij, torej energetike, ekologije in železniške infrastrukture. Načrtujemo tudi dokapitalizacijo in dokončno konsolidacijo lastništva, saj ima Kraški zidar v stečaju še 17-odstotni delež, za katerega bo objavljeno javno zbiranje ponudb.