Kljub korekciji je prezgodaj, da bi pokopali bikovski trend

Dramatična razprodaja delnic med 20. in 24. avgustom je povzročila najslabši teden v zadnjih štirih letih na svetovnih delniških trgih. Globalni delniški indeks MSCI World je v evrih od vrha do dna v treh dneh strmoglavil za skoraj 13 odstotkov ob zgodovinskem skoku volatilnosti trgov, ki smo ga nazadnje spremljali poleti 2011.

Če pustimo ob strani deformirano naravo kitajskih trgov, kjer med udeleženci na trgu prevladuje igralniška mentaliteta, se borzni premik na »zrelih« delniških trgih niti od daleč ne more primerjati z na primer črnim ponedeljkom leta 1987, ko je indeks Dow Jones v enem dnevu strmoglavil za rekordnih 23 odstotkov, kar je še vedno največji dnevni padec v zgodovini delniških trgov. To je bil ekstremno neverjeten dogodek, na katerega bi morali statistično čakati več milijard let, padci tečajev, ki smo jim priča v teh razburljivih avgustovskih dneh, pa so samo »premik treh sigem«, ki se lahko statistično zgodi vsakih pet let.

Teden dni po začetku divjih premikov na borzah pa se je zgodil enako silovit tehnični preobrat, tako da so osrednji delniški indeksi v evrih »samo« še od 10 do 15 odstotkov pod letošnjimi vrhovi, ameriške in evropske delnice pa so od začetka leta še vedno med štirimi in petimi odstotki v plusu.

V zgodovini so ob tako bliskovitih avgustovskih padcih tečajev delnice končale trgovanje pozitivno na tedenski in mesečni ravni, nato pa so od septembra do decembra povprečno pridobile več kot tri odstotke.

Analiza preteklih delniških balonov kaže, da je kljub dramatični od 10- do 20-odstotni korekciji tečajev na trgih verjetno še prezgodaj, da bi lahko pokopali večletni bikovski trend, ki se je rodil na vrhuncu velike finančne krize marca 2009. Čeprav se globalna gospodarska rast hitro ohlaja, statistični modeli še vedno kažejo zanemarljivo, okoli 15-odstotno verjetnost konca gospodarskega cikla in recesije v ZDA in svetu. Prav tako nas pred nevarnostjo katastrofalnega potresa na borzah ni posvaril Citigroupov semafor, kjer utripa z rdečo samo pet od 15 kritičnih znanilcev medvedjih trgov.

Zgodovinski borzni zlom leta 1987 je na primer za manj kot leto dni iztiril trge sredi enega največjih bikovskih trendov rasti v zgodovini, ki se je končal šele s sesutjem tehnoloških in internetnih delnic več kot deset let pozneje leta 2000. Podobno so delniški indeksi v zadnjih šestih letih pridobili več kot 150 odstotkov, preden se je začela aktualna dramatična korekcija tečajev. Vlagatelji smo čudni. Namesto da bi se veselili in proslavljali pretekle donose, nas skrbi, kdaj nas bo doletel naslednji desetodstotni popravek tečajev. Svetovne borze so očitno edina tržnica, kjer kupci v času razprodaje panično bežijo iz prodajalne.

V zgodovini borznih pretresov se je vedno pokazalo, da so jo najbolje odnesli tisti vlagatelji, ki se v paniki niso ustrašili izgube privarčevanih sredstev in so mirno vztrajali pri začrtani naložbeni strategiji.