Kljub politični krizi je borzni trg donosen

V Braziliji je devetim mesecem politične negotovosti sledil epilog z odpoklicem predsednice Dilme Rousseff, ki je konec leta 2014 začela svoj drugi predsedniški mandat. Senat jo je s 61 glasovi za in 20 glasovi proti spoznal za krivo nezakonitega financiranja državne porabe brez odobritve kongresa in ji za osem let prepovedal opravljanje javne funkcije. Brazilsko gospodarstvo se že dve leti spopada z največjo gospodarsko recesijo v zadnjih desetletjih, na račun katere se je stopnja brezposelnosti več kot podvojila, na 11,5 odstotka. Naslednik Rousseffove, pravnik Michel Tamer je bil do pred kratkim podpredsednik in bo predsedniško funkcijo predvidoma opravljal do novih volitev leta 2018. V prihodnjih mesecih bo moral sprejeti več pomembnih odločitev, ki naj bi brazilsko gospodarstvo postavile na pot okrevanja. Med njimi bodo po vsej verjetnosti tudi nepopularni varčevalni ukrepi, z namenom zajezitve rekordno visokega proračunskega primanjkljaja, in prenova pokojninskega sistema.

Na podlagi teh pričakovanj, ki jih sedanja dinamika gospodarske aktivnosti ne podpira, je brazilski kapitalski trg med najdonosnejšimi na svetu. Leta 2015 je bonitetna ocena brazilskega dolga padla pod še sprejemljivo investicijsko oceno, zato je sledil odliv tujega kapitala, brazilski real pa je v primerjavi z ameriškim dolarjem posledično upadel za 33 odstotkov. Zaradi znižanja inflacijskih pritiskov in visoke obrestne mere, ki privablja investitorje z vsega sveta, je brazilski real letos postal ena najdonosnejših svetovnih valut. Prejšnjo sredo je brazilska centralna banka na zasedanju sprejela odločitev, da se temeljna obrestna mera ohrani na desetletni rekordni ravni, 14,25 odstotka. Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znaša 8,7 odstotka in je skoraj dvakrat višja od ciljne inflacije. Predvideni varčevalni ukrepi, če bodo implementirani, bi lahko dodatno znižali inflacijske pritiske, s čimer bi se povečala možnost znižanja temeljne obrestne mere konec letošnjega leta za pol odstotne točke.

Na podlagi neto tujih prilivov v višini 4,3 milijarde ameriških dolarjev, ki so nadomestili domače odlive, je delniški indeks IBOVESPA letos zrastel za 33,6 odstotka. Po rasti najbolj izstopajo podjetja iz sektorjev energija, materiali in surovine ter finance, kar je glede na pozitivno dinamiko gibanja cen surove nafte in železove rude na svetovnem trgu logična posledica. Nadaljevanje pozitivnega trenda na kapitalskih trgih je odvisno od prihodnje politične stabilnosti in kredibilnosti novega državnega vodstva, ki mora opravičiti zaupanje tujih vlagateljev z ukrepi, ki bodo nekoč hitro rastočo državo postavili na pot dolgoročnega okrevanja.