Kmalu prva odločitev o izbrisu obveznic

Lastniki izbrisanih bančnih obveznic v Sloveniji čakajo na odločitev evropskega sodišča, ki bo znana predvidoma julija.

sre, 27.01.2016, 11:00

Ljubljana – Medtem ko lastniki izbrisanih bančnih obveznic v Sloveniji čakajo na odločitev evropskega sodišča, v Avstriji tečejo pogajanja med slabo banko propadle Hypo in deželo Koroško, ki je jamčila za njene dolgove.

Na evropskem sodišču v Luksemburgu bo generalni pravobranilec 18. februarja predstavil svoje predloge za sodno odločitev glede izbrisa lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank, ki jih je država izbrisala v postopku dokapitalizacije leta 2013 in 2014, je za Delo povedala odvetnica Tamara Kek, ki zastopa prizadete lastnike izbrisanih obveznic.

Funkcija generalnega pravobranilca je primerljiva s slovensko funkcijo sodnika poročevalca, ki sodišču predstavi podatke in poda svoj predlog sodne odločitve. Ponavadi sodišče sprejme predlog generalnega pravobranilca, ne pa vedno; sodba je lahko tudi drugačna, je pojasnila odvetnica Tamara Kek. »Po tem, kar sem slišala na obravnavi, imam dober občutek.«

Sodba predvidoma julija

Po besedah odvetnice Kekove je sodbo evropskega sodišče pričakovati meseca julija. Poenostavljeno povedano, mora sodišče ugotoviti, ali je bilo zdaj že razvpito navodilo evropske komisije Sloveniji glede udeležbe lastnikov podrejenih obveznic bank pri njihovem reševanju pravno zavezujoče ali ne.

Da (vsaj formalno) ni bilo, meni tudi evropska komisija, medtem ko Banka Slovenije vztraja, da je bilo takšno navodilo o izbrisu podrejenih obvezen pogoj za dokapitalizacijo bank, sicer bi evropska komisija le-to prepoznala kot nedovoljeno državno pomoč.

Vendar odločitev evropskega sodišča še ne bo imela neposrednega učinka za približno 2000 lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic v šestih bankah, NLB, NKBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki, v skupni višini okoli 600 milijonov evrov.

Postopek pred evropskim sodiščem je namreč stekel na pobudo slovenskega ustavnega sodišča, ki je v postopku odločanja o ustavnosti nekaterih členov zakona o bančništvu za dodatna pojasnila zaprosilo Sodišče Evropske unije v Luksemburgu. Po odločitvi slednjega bo moralo svojo odločitev sprejeti še slovensko ustavno sodišče.

Kot je znano, je vlada Alenke Bratušek decembra leta 2013 sklenila rešiti slovenske banke pred morebitnim propadom z obilno dokapitalizacijo v skupni višini 3,2 milijarde evrov, z izbrisom lastnikov podrejenih obveznic teh bank ter hkratnim prenosom slabih terjatev na slabo banko (DUTB).

Izbris lastnikov podrejenih obveznic so utemeljili s tako imenovanim načelom bail-in, po katerem morajo pri reševanju banke najprej prispevati imetniki lastniških deležev in lastniki obveznic, šele na koncu pa lahko vstopijo še davkoplačevalci oziroma država.

Pri tem je sporno to, da je na prospektih za nakup obveznic jasno pisalo, da lastniki izgubijo svoje vložke izključno v primeru stečaja banke, do česar pa ni prišlo. Poleg tega so se pojavili sumi, da so bili pregledi bančnih knjig, na podlagi katerih je bila določena višina primanjkljaja kapitala in s tem višina dokapitalizacije, prirejeni.

V posredno korist lastnikom podrejenih obveznic slovenskih bank gre tudi odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, ki je lani poleti razveljavilo zakon o sanaciji avstrijske banke Hypo Alpe-Adria, s tem pa tudi za neustavno spoznalo razlastitev podrejenih obveznic te banke.

Prav pri dokapitalizaciji in sanaciji Hypo banke je Avstrija zaradi omenjenih evropskih pravil o državnih pomočeh prav tako morala privoliti v striženje imetnikov podrejenih obveznic. Lani je avstrijski parlament tako sprejel zakon, po katerem so lastniki podrejenih obveznic te banke, za katere je jamčila dežela Koroška, izgubili 890 milijonov evrov oziroma približno 90 odstotkov svojih terjatev.

Upniki v Avstriji pričakujejo višje plačilo

A različni upniki Hypa, med njimi avstrijske in nemške banke, zavarovalnice in skladi, so vložili ustavne pritožbe in najvišje avstrijsko sodišče je zakon, ki je omogočil izbris, razveljavilo. Avstrijski ustavni sodniki so presodili, da je šlo za kršitev pravice do lastnine, saj da je posegla v lastninsko pravico le nekaterih upnikov.

Zapisali so, da je država razlikovala med lastniki podrejenih obveznic, saj je razlastila le tiste obveznosti banke, ki so zapadle pred 30. junijem 2019. Poleg tega je bilo po mnenju avstrijskih sodnikov neustavno, da je država jamstvo dežele Koroške odpravila le pri nekaterih upnikih.

Zato so se zdaj začela pogajanja med deželo Koroško in upniškim odborom avstrijske družbe Heta, »slabe banke« propadle koroške Hypo banke. Dežela je upnikom ponudila poplačilo v višini 1,2 milijarde evrov, kar so upniki zavrnili. Dežela Koroška sicer jamči za kar pet milijard evrov posojil, ki jih je najela Hypo banka, a njene oblasti vztrajajo, da je 1,2 milijarde največ, kar lahko ponudijo, sicer tvegajo bankrot deželnega proračuna.

Avstrijski mediji poročajo o pogajalskem »pokru«, v katerem upniki pričakujejo višje izplačilo, Dežela Koroška pa trdi, da bodo v primeru dolgotrajnega sodnega postopka dobili še manj, in poziva upnike, naj privolijo v poravnavo.

Prijavi sovražni govor