Kmetje nezadovoljni z novim predlogom davka na nepremičnine

Pri obdavčitvi kmetijskih stavb naj bi stopnja davka ostala pri 0,50 odstotka.

Objavljeno
04. september 2013 17.36
majcen lidija kos
J. S. S., Delo.si/STA
J. S. S., Delo.si/STA
Ljubljana - Čeprav je ministrstvo za finance v popravljenem osnutku zakona o davku na nepremičnine po poročanju nekaterih medijev nekoliko znižalo obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov, kmetje niso zadovoljni. Ker tudi sedanji predlog ne upošteva zahtev kmetov, se priprave na protest nadaljujejo, so sporočili iz Sindikata kmetov Slovenije.

Finančno ministrstvo je ta teden začelo s ponovnimi usklajevanji junija predstavljenih predlogov rešitev iz zakona o davku na nepremičnine, prenovljeni osnutek zakona in končne rešitve pa namerava javnosti predvidoma predstaviti prihodnji teden. Kmetijski minister Dejan Židan, ki je že junija ob predstavitvi prvotnega predloga zakona poudaril, da ni potrebe po obdavčitvi zemljišč, gozdov in objektov, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo, je danes v Slovenj Gradcu povedal, da pogovori o davku na nepremičnine še potekajo. »Držali se bomo tega, kar se je predsednica vlade dogovorila s kmečkim stanom: da pogovori o nepremičninskem davku potekajo do konca septembra, na njih pa smo prisotni ministrstvo za finance, kmečki stan in tudi ministrstvo za kmetijstvo. Kakršnokoli drugačno razumevanje tega dogovora ne pride v poštev,« je dejal Židan.

Za gozdna in kmetijska zemljišča naj bi stopnjo davka s prvotnih 0,50 odstotka znižali na 0,15 oz. 0,25 odstotka, predvideva popravljeni osnutek zakona. Niso pa predvidene spremembe pri obdavčitvi kmetijskih stavb, kjer naj bi stopnja davka ostala pri 0,50 odstotka.

»Sedanji predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin je za kmete še vedno nesprejemljiv, saj ne sledi zahtevam, ki so bile ministrstvu za finance predstavljene s strani organizacij kmetov,« so sporočili iz Sindikata kmetov Slovenije. Zato v sindikatu nadaljujejo s pripravami na protest.

Tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) vztrajajo, da morajo biti kmetijska in gozdna zemljišča ter stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji, oproščeni plačila davka. Vendar ugotavljajo, da je tudi novi predlog zakona še vedno daleč od zagotovil ministrstva za finance, danih v juniju, da se davčno breme po novem davku na nepremičnine ne bo bistveno povečalo.

Če bi obveljal prvotni predlog, bi se davčna obremenitev kmetov povečala za 24-krat, po novem predlogu pa bi bilo povečanje še vedno ogromno, namreč 18-kratno. »To pa je glede na položaj slovenskega kmetijstva še vedno nesprejemljivo,« opozarjajo v KGZS.

Finančni minister Uroš Čufer se je o novem predlogu zakona danes v DZ pogovarjal s predstavniki koalicijskih strank. Po poročanju TV Slovenija je vztrajal, da je davek nujen, bistvenih sprememb zakona pa ne pričakuje več.

Za stanovanja in hiše naj bi tako obveljala 0,15-odstotna stopnja davka, prav tako za vikende in stanovanja v najemu. Sakralni objekti bodo iz obdavčitve izvzeti, vendar pa bodo obdavčena župnišča in vse stavbe okoli cerkva ali kapel.

Predvideno obdavčitev praznih stanovanj naj bi po podatkih Dnevnika znižali s prvotnih 0,45 na 0,15 odstotka. Za poslovne in industrijske stavbe bo obveljala 0,80-odstotna stopnja davka, za energetske nepremičnine pa prepolovila na 0,40 odstotka. Za kulturne spomenike in javne stavbe je še naprej predviden davek v višini 0,50 odstotka, prav tako za vsa ostala zemljišča razen omenjenih kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Davek na nepremičnine, ki bo nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdih cest, namerava vlada uvesti z letom 2014. Vse tri dajatve so danes v celoti prihodek občin, ki o njihovi višini tudi samostojno odločajo.

Po predlogu zakona se bodo prihodki od davka na nepremičnine v enakovrednem deležu razdelili med občine in državo. Ob tem bodo imele občine možnost, da stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov.

Na ministrstvu ocenjujejo, da se bodo prihodki državnega proračuna z uvedbo davka na nepremičnine povečali za 240 milijonov evrov, občinskih proračunov pa za približno 40 milijonov evrov.