Tiskane izdaje
Ljubljana - Potrebujemo takó znanje na zalogo, kakor tisto, po katerem neposredno povprašuje gospodarstvo, je na srečanju Znanost ob 13h dejal rektor ljubljanske univerze dr.Ivan Svetlik. Na živahni razpravi so govorili o dilemah, ki se porajajo ob povezovanju znanstvenih institucij in gospodarstva in jih zdaj združuje tudi strategija pametne specializacije.
Znani so trije vzgibi znanstvenega raziskovanja, od tistih, ki jih poganja znanstvena radovednost, do tistih, ki iščejo odgovore na pereča vprašanja, kakršno je aktualno migracijsko in podobna ter seveda tista raziskovanja, ki se odzivajo na neposredna povpraševanja gospodarstva. A pri tem je pomembno vedeti, da se veliko "neuporabnih" raziskav šele mnogo kasneje izkaže kot zelo pomembne in uporabne, je dejal dr. Svetlik. Tisto kar so pri nas skozi leta pogrešale tako raziskovalne kot znastvene institucije, so bile sistemske podpore, s pomočjo katerih bi se znanost in gospodarstvo uspešneje povezovala, kajti šele takšne povezave pogosto ovrednotijo znanje. Tudi zato se zdaj veliko pričakuje od že sprejete Strategije pametne specializacije, od konkretnih strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (kratko sripov) do Slovenskega inovacijsko stičišča. Vse to naj bi pripomoglo, da se bodo projekti tudi udejanili in znanje ovrednotilo.
Dr. Peter Wostner, vodja priprave Strategije pametne specializacije (SPS) na vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) je med drugim poudaril, da za resno inovacijsko državo, kakršno želimo in smo jo tudi opredelili v strategiji, potrebujemo poleg znanja tudi odprte glave. Že od vrtcev naprej v izobraževalnih sistemih je treba identificirati, kje "smo močni" in tam stopiti skupaj; pri vsem pač kot majhna država ne moremo biti odlični.
Dobro sodelovanje znanosti in gospodarstva
Primer dobrega sodelovanja med fakulteto in industrijo je ponazoril dr. Igor Papič, dekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko, saj kot tehnična fakulteta dobro sodelujejo z industirjo, se ji prilagajajo in ponujajo rešitve. Tudi dr. Darja Ferčej Temeljotov, vodja inovacij in izboljšav v Leku, je potrdila, da uspešen Lek (ki je med drugim Novartisov vodilni globalni razvojni center za tehnološko zahtevne izdelke in tehnologije) s svojimi inovacijskimi in razvojnimi oddelki, v katerih dela petina vseh Lekovcev, že desetletja dobro sodeluje z raziskovalnimi institucijami. Dela torej tisto, kar šele zdaj sledi SPS. Čeprav naše fakultete dajejo odlično znanje, je treba potem temu, ko se znajdemo v gospodarstvu, dodati še kopico drugih veščin, da se na koncu pride do dobrih izdelkov, ki so koristni tako za posameznike kot za družbo, je poudarila Ferčej Temeljotova.
Že danes izobraževati za poklice, ki jih še ni
Mnenja akademikov so bila seveda različna: od tistih, da ne kaže zapostavljati bazičnih raziskav, do tistih, da bi moralo gospodarstvo misliti na nove poslovne modele, ki bodo kmalu zahteva nove realnosti. Pa seveda, da je treba že danes izobraževati ljudi za poklice, ki še sploh ne obstajajo. A je dr. Gregor Majdič tudi opozoril, da potrebujemo znanje, a kvalitetno, česar pač ne izkazujemo na primer z inflacijo znanstvenih nekvalitetnih objav. Spet drugi so opozarjali, kako pomembno je podporno okolje, zlasti ko birokrati zapovedujejo črke v imenu novega podjetja, ki pa niso problematične v obstoječih blagovnih znamkah, ki jih seveda moramo plačati. Predsednik SID banke Sibil Svilan je med drugim menil, da bi morala Slovenija zasledovati svoje nišne sposobnosti, kjer je lahko pomemben specialist, kot bančnik, ki zagovarja krožno gospodarstvo, pa bi dal pri različnih projektih več poudarka povratnim sredstvom.
