Tiskane izdaje
Ljubljana – Stranke v vladi Mira Cerarja so se po dveh tednih le dogovorile o mali davčni reformi. Ta je zdaj že v javni razpravi. Predlogi znižujejo obdavčitev nadpovprečnih plač in zvišujejo prag dohodkov za najvišjo olajšavo. To je davčno prestrukturiranje, ne nižanje dajatev, je od februarja, ko je napovedal razbremenitev stroškov dela, poudarjal finančni minister Dušan Mramor. Njegovo vodilo je namreč bilo, da si država ne more privoščiti nižje obdavčitev z dohodnino, ne da bi proračunu zagotovila nadomestilo za nižje prilive – rezervni vir je davek od dohodkov pravnih oseb.
»To je prvi korak k davčni razbremenitvi dela, predvsem tistih kadrov, ki so za razvoj Slovenije ključni. To so visoko strokovni kadri, kjer ima Slovenija bistveno višjo obdavčitev kot njej konkurenčne države,« je novinarjem povedal minister za finance Dušan Mramor, ko je na zasedanju finančnih ministrov Evropske unije v Bruslju zvedel, da je vladna koalicija v Sloveniji odobrila malo davčno reformo.
Po besedah državne sekretarke Mateje Vraničar Erman bodo načrtovani posegi na dohodninski lestvici prilive iz dohodnine na letni ravni znižali za približno 56 milijonov evrov, še okoli 45 milijonov pa bodo odnesle druge izboljšave za zavezance. To izgubo za javne finance poskušajo zapolniti prek davka od dohodkov pravnih oseb. Zato je od 12. do 29. julija hkrati z dohodnino v javni obravnavi tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Novica o zaključku pogajanj med tremi koalicijskimi partnericami v vladi Mira Cerarja se je po medijih hitro razširila včeraj okoli pol dvanajste ure. Država sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman je tako lahko še pred zasedanjem vlade povedala, da bodo pri dohodnini razbremenili nižji in srednji dohodkovni razred ter nagrade za uspešnost, torej tako imenovano 13. plačo ali božičnico.
Na vrhu nove petstopenjske dohodninske lestvice po dogovoru med vladnimi strankami ostaja 50-odstotna obdavčitev, čeprav je ministrstvo kot najvišjo predlagalo 47-odstotno davčno stopnjo. Po besedah državne sekretarke so se glede tega strinjali, a sklenili tudi, da bodo dohodnino, ki jo bodo tako pridobili, uporabili za ugodnosti nižje na lestvici: »Predvidene štiri milijone evrov razbremenitve prek nižje stopnje pri razredu s 50-odstotno obdavčitvijo smo zdaj namenili za razbremenitev dohodninskih razredov nad 1,6-kratnikom povprečne plače, torej za razširitev dohodkovnega razreda, ki se na lestvici razteza med 34- in 39-odstotno stopnjo.«
To pomeni, da so zgornjo mejo tretjega razreda po pogajanjih zvišali s 45 tisoč na 48 tisoč evrov.
Po dogovoru med vladnimi strankami bodo imeli do najvišje splošne olajšave, ki znaša 6.519,82 evra, pravico zavezanci, ki imajo največ 11.166,37 bruto dohodkov iz zaposlitve, to pa je 300 evrov več kot zdaj, ko je prag pri 10.866,37 evra. To je pomembno za delavce z minimalno plačo, ki zaradi različnih občasnih dodatkov izgubijo pravico do najbolj ugodne splošne olajšave.
Popravki v dohodninskem zakonu vključujejo tudi novo ugodnost pri nagradah za uspešnosti. Iz davčne osnove bo pri teh izplačilih izvzetih 70 odstotkov zadnje znane povprečne plače na ravni države.
Mala davčna reforma je nastajala več mesecev, Na ministrstvu za finance so februarja še razmišljali, da bi odpravili številne davčne olajšave, prek katerih si gospodarstvo znižuje davčno osnovo, a v podjetjih so takšnim posegom odločno nasprotovali. Namesto tega je zdaj na mizi za 2 odstotni točki višja stopnja obdavčitve dobička v podjetjih, 19-odstotna namesto zdaj veljavne 17-odstotne. »Ti dve sta bili prepoznani kot zelo konkurenčni,« je tudi včeraj poudarila Mateja Vraničar Erman. Ocenili so torej, da dodatni odstotni točki ne bosta škodili konkurenčnosti slovenskih podjetij, proračunu pa bosta na letni ravni zagotovili dodatnih 60 milijonov evrov – leta 2017 nekaj manj, 55 milijonov evrov.
Odzivi gospodarstva na malo davčno reformo, ki prinaša olajšanje na zgornjem delu dohodninske lestvice, njim pa več davka od dohodka pravnih oseb, so vseskozi različni. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije tudi zdaj, ko so so na mizi predlogi zakonov, nasprotujejo takšnemu davčnemu prestrukturiranju: »Obrtniki in podjetniki si želimo celovito davčno reformo, reformo trga dela in reformo zdravstva, ki so med seboj povezane in ne zgolj kozmetičnih popravkov zakonov, ki ne prinašajo razbremenitve gospodarstva, ampak samo obremenitev malega gospodarstva.«
Razočarani zaradi vrha lestvice
V Združenju Manager ugotavljajo, da spremembe davčne zakonodaje, o katerih se je koalicija vladnih strank včeraj uskladila, ne rešujejo problema obdavčitve dela: »Mednarodne primerjave kažejo, da so visoko izobraženi kadri z višjo plačo v Sloveniji bistveno višje obdavčeni kot v konkurenčnih državah. To zavira ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, celo več, deluje v smeri ugašanja takih delovnih mest, kar so v preteklosti s svojim odhodom glasno sporočila številna podjetja, ki so našla sedeže v naši okolici.« Po ocenah tega združenja je dobra stran male davčne reforme nižja obdavčitev na sredini dohodninske lestvice, toda ohranja 50-odstotno stopnjo na vrhu, ki je bila predvidena kot začasni protikrizni ukrep, poleg tega prinaša višjo obdavčitev dobička podjetij.
V ameriški gospodarski zbornici AmCham Slovenija se zavzemajo, da bi v naši državi pridobili in ohranili delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, pravi izvršna direktorica mag. Ajša Vodnik: malo davčno reformo podpirajo zaradi nižje obdavčitve višje izobraženih kadrov na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo. Tudi v tej ustanovi pa so razočarani, ker na vrhu lestvice ostaja 50-odstotna davčna stopnja, ki je bila predvidena kot izjemni ukrep med krizo.
Davčno prestrukturiranje res omogoča rahlo razbremenitev plač, a hkrati uvaja višje breme za gospodarstvo, znova opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije, zato vztrajajo pri znanih stališčih: podjetja že plačujejo več iz naslova obremenitve podjemnih pogodb, študentskega dela in višjih zavarovalnih osnov. Ugotavljajo še, da je skupna vrednost davčnega prestrukturiranja zelo majhna, okoli sto milijonov evrov: »Za primerjavo, avstrijska davčna reforma je vredna več kot pet milijard evrov.«
Ministrstvo za finance je v javno razpravo izročilo tudi predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim tlakuje pot do novega davka na nepremičnine.
