Kofeinski efekt na trgu železove rude

Če ste pivec kave, zelenega čaja ali katerih drugih kofeinskih napitkov, ste se verjetno že srečali s situacijo, ko vam je njihovo zaužitje za kratek čas »dalo krila«, nato pa je vaše počutje podleglo sili gravitacije, val dodatne energije pa je tako hitro, kot je prišel, tudi padel.

Glede na dogajanje pretekli teden se zdi, da so si skodelico (močne) kave privoščili tudi trgi železove rude.

Na krilih špekulacij o novih možnih gospodarskih ukrepih kitajske vlade, ki bi povečali povpraševanje po jeklu in posledično tudi železovi rudi, je namreč cena te v ponedeljek poletela v nebo.

Trgovalni dan je končala kar 19 odstotkov višje in dosegla najvišjo raven v zadnjih devetih mesecih. S tem pa se je 7. marec v zgodovino zapisal tudi kot dan največjega dnevnega premika v zgodovini beleženja cene železove rude.

»Kofeinski efekt« pa ni trajal dolgo, saj je cena že naslednji dan potonila za devet odstotkov. Kljub padcu je cena železove rude od decembra, ko je padla na najnižjo raven v zadnjih desetih letih, pa do danes zrasla za skoraj 52 odstotkov.

Postavlja se vprašanje, kako stabilna je rast, ki smo ji bili priča v zadnjih nekaj mesecih.

Trg železove rude se namreč spopada z velikim presežkom, po drugi strani pa je povpraševanje na Kitajskem, ki pomeni daleč največjega odjemalca rude, bleda senca mrzlice ob kitajskem gradbenem in infrastrukturnem bumu izpred nekaj let. In za zdaj še nič ne kaže, da bi se dinamika na trgu začela spreminjati.

Zanimiva je izjava prvega moža kitajskega združenja jeklarjev in železarjev, ki je ob dogajanju na trgu pretekli teden posvaril, da take kratkoročne spremembe na trgu ne smejo vplivati na trezno analizo trga ter da nedavna rast cene železove rude ni utemeljena.

Podobno menijo tudi svetovni analitiki, ki pričakovanja glede prihodnjih cen rude postavljajo nekje med 30 in 40 dolarji za tono, kar od sedanje cene pomeni upad za vsaj 25 odstotkov oziroma nazaj na rekordno nizke ravni s konca preteklega leta.