Tiskane izdaje
Bilanca, ki še ni dokončna, kaže, da je bilo v sedmih oziroma devetih letih finančnega obdobja 2007–2013, potem ko je leto 2015 zadnje, ko še lahko zahtevamo izplačila iz Bruslja, z evropskimi sredstvi podprtih več kot 5000 različnih projektov. Več kot 1600 slovenskih partnerjev je sodelovalo tudi v dobrih 700 projektih Evropskega teritorialnega sodelovanja. Povsod lahko slišimo zmagovalne ugotovitve: v Sloveniji ni občine, verjetno že tudi majhnega kraja ne, kjer ne bi okusili kanček evropskih sredstev, ki so polepšali njihove kulturne domove, pripomogli k ureditvi pločnikov, k novim zaposlitvam, tovarnam, raziskavam, gradnji institutov, muzejev. Po septembrski statistiki je bilo iz vseh teh projektov ustvarjenih več kot 45.000 delovnih mest, doseženih je bilo 610.000 vključitev v različne oblike znanja. Številke uspešne devetletke prikazuje tudi infografika na naslednji strani.
Vsekakor pa je treba povedati, kar poudarja tudi ministrica za razvoj Alenka Smerkolj: projekti so pripomogli k zmanjšanju razlik v razvitosti med slovenskimi regijami, pripomogli so k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti, k dostopu do čiste vode, varovanju vodnih virov, izboljšanju cestne in železniške infrastrukture, kulturne dediščine, zdravstvenih centrov ... Preprosto – k boljšemu življenju naših državljank in državljanov.
Več tisoč novih
Pri spodbujanju podjetništva in konkurenčnosti je bilo podprtih več kot 3100 malih in srednjih podjetij in samo to je pripomoglo k več kot 5700 novih bruto delovnih mest, v tem okviru je nastalo skoraj 1400 inovacij in patentov, povečala se je dodana vrednost na zaposlene, spodbudo je dobilo za 1,75 milijarde evrov zasebnih vlaganj, nastale so štiri družbe tveganega kapitala. V visokošolski-raziskovalni infrastrukturi so ponosno, tudi s težavami, rasle fakultete in inštituti: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru za laika mogoče malo preblizu mogočne Drave, novogradnje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, novogradnja Preglovega raziskovalnega centra Kemijskega inštituta, gradnja Inštituta za biokemijo in Inštituta za biologijo celice Medicinske fakultete UL v Ljubljani. Posledično se je povečal tudi vpis študentov v naravoslovnih znanostih in tehniki; v zadnji s 13,5 na 20,3 odstotka v celotni populaciji študentov. Gre za projekte, ki jih med pomembnejše šteje ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je v tem obodbju izvedlo 1171 projektov, tudi Nordijski center v Planici.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam odgovorili, da so imeli v stari perspektivi za prometno in energetsko infrastrukturo na razpolago 960 milijonov evrov evropskih sredstev in da bodo vsa počprana. Na področju vlaganj v železniško infrastrukturo je bilo do zdaj posodobljenih 110 kilometrov železniških prog, zagotovljena pa bo stoodstotna pokritost vseh železniških prog s signalom GSM-R. Končani so: projekt Modernizacije proge Divača–Koper, nadgradnja in rekonstrukcija proge Pragersko–Hodoš, kjer je v sklepni fazi tudi elektrifikacija proge. Koristi so jasne: večje zmogljivosti, krajši vozni časi. Pri vlaganjih v avtocestno infrastrukturo je bilo zgrajenih 52,4 kilometra novih avtocestnih odsekov in postavljene 135.300 kvadratnih metrov protihrupne zaščite na odsekih ter zgrajene obvoznice, kot je poljanska obvoznica v Škofji Loki ...
Do konca leta 2015 bo v pomorstvu končan projekt poglabljanja vplovnega kanala v Bazen I koprskega pristanišča, investicije v javni potniški promet, posodobitve na letališču Maribor, s čimer se bo povečala zmogljivost pri oskrbi potnikov z 800 na 1500 potnikov na uro. Na področju trajnostne uporabe energije je bilo v obdobju 200–2013 potrjenih 638 projektov.
Vse teče v tri krasne
Tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo napovedujejo, da bodo staro finančno obdobje uspešno končali. Vse teče v tri krasne je turistični projekt – zemljevid občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik, ki postavlja Zasavje na turistični zemljevid Slovenije. V projektu se je vzpostavila tudi organizacija, ki skrbi za dolgoročen razvoj turizma v Zasavju. Mrežni podjetniški inkubator Koroška je projekt več občin, njegovi učinki pa so: 16 novih podjetij, izboljšanje konkurenčnosti podjetij v regiji z gradnjo ustrezne podjetniške podporne infrastrukture, 25 novih bruto delovnih mest. Vlaganje v zavarovano območje Parka Škocjanske jame pokaže, kako je turizem povezan z različnimi dejavnostmi; ohranja dediščino, odpira možnosti zaposlovanja ...
Gradovi, parki, Narodna galerija
Ministrstvo za kulturo je bilo v stari perspektivi upravičeno do 82,5 milijona evropskih sredstev: za prednostne usmeritve Mreženje kulturnih potencialov do 67,3 milijona evrov ter v okviru usmeritve Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin do 15,2 milijona evrov. Z ministrstva za kulturo sporočajo: »Ocenjujemo, da bomo dosegli več kot stoodstotno črpanje.« Predvidoma bodo končali obnovo 33 objektov kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture, v katerih bo do konca leta 2015 na novo ustvarjenih več kot 90 novih delovnih mest, v celotnem obdobju pa je obnovljene objekte obiskalo več kot 700.000 obiskovalcev, potem ko so računali na le 110.000 obiskovalcev. Sem sodi obnova gradu Strmol, Muzeja sodobne umetnosti, obnova Vile Vipolže v Goriških brdih, rekonstrukcija objekta Narodne galerija v Ljubljani, obnova dvorca Lanthieri v Vipavi, obnova Plečnikove hiše, revitalizacija kulturnega doma Vitanje v kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Nadpovprečno uspešni so tudi pri črpanju sredstev iz evropskega socialnega sklada: napovedovali so 55 novih delovnih mest, ustvarjenih je 130.
