Kohezijska politika z rezultati po vseh regijah EU

Evropska komisija je objavila sedmo kohezijsko poročilo glede porabe kohezijskih sredstev v kriznem obdobju, pripravlja se že podlaga za kohezijsko politiko po letu 2020.
Objavljeno
09. oktober 2017 16.32
Silva Čeh
Silva Čeh
Ljublajana − Evropska komisija je objavila sedmo kohezijsko poročilo, v katerem analizira razmere v regijah EU, seveda navaja stanje porabe za področje kohezije v kriznem obdobju in pripravlja podlago za kohezijsko politiko po letu 2020.

Kljub temu da evropsko gospodarstvo spet raste, kar mimogrede potrjuje tudi Slovenija, pa v poročilu ugotavljajo, da razlike med državami in znotraj držav članic še vedno obstajajo. Javne naložbe v EU še vedno ostajajo na predkriznih ravneh, vendar države članice in regije potrebujejo še več podpore za soočanje z izzivi, ki so opredeljeni v dokumentu z razmislekom o prihodnosti financ EU. To so digitalna revolucija, globalizacija, demografske spremembe in socialna kohezija, gospodarska konvergenca in podnebne spremembe, so zapisali v sporočilu PEK v Sloveniji.

Kot poudarjajo, se EK zavzema za evropsko kohezijsko politiko, ki »bo namenjena izkoriščanju globalizacije, temeljila na načelu, da nihče ne bo zapostavljen, in bo zagotavljala podporo strukturnim reformam. V zadnjih dveh desetletjih je kohezijska politika dosegla rezultate v vseh regijah EU in je bila glavni vir naložb. Kohezijska politika je v zadnjih desetih letih neposredno ustvarila 1,2 milijona novih delovnih mest v EU.«
Tudi zaradi omenjene gospodarske rasti se »regionalne gospodarske razlike počasi zmanjšujejo, rast regij se povečuje, vendar ne povsod z enako hitrostjo. Iz EK sporočajo: »Zdi se, da so številne regije, ki so blizu povprečja EU, obtičale v pasti srednjega dohodka.«

Nekatere regije še ne izkoriščajo prednosti globalizacije in potrebujejo dodatno podporo za ustvarjanje delovnih mest in strukturne spremembe.« Pomembna je tudi ugotovitev, da  »sedanja stopnja naložb ne zadostuje za doseganje ciljev v zvezi z deležem energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vse regije EU bodo zato potrebovale več finančnih sredstev za razogličenje. Zato tudi EK v poročilu navaja, da morajo regije posodobiti svoja gospodarstva in ustvarjati vrednost, za kar so potrebne naložbe v inovacije, digitalizacijo in razogljičenje. Potrebne so tudi dodatne naložbe za boj proti brezposelnosti, razvijanje znanj in spretnosti, ustanavljanje podjetij in boj proti izključenosti in diskriminaciji. Prav bi bilo podpreti strukturne reforme ter okrepiti povezavo med kohezijsko politiko in ekonomskih upravljanjem EU.«

Evropska komisija bo v začetku leta 2018 začela javno posvetovanje o prihodnji kohezijski politiki, maja 2018 pa bo predstavila predlog za večletni finančni okvir, nato pa še predloge za kohezijsko politiko po letu 2020. Pri tem lahko spomnimo, da so že julija letos vodilni treh kohezijskih institucij v Sloveniji, ministrica Alenka Smerkolj, ki vodi SVRK (vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), Lilijana Madjar, predsednica razvojnega sveta (RS) kohezijske regije Zahodna Slovenija, in Ivan Žagar, predsednik RS kohezijske regije Vzhodna Slovenija, podpisali sporazum o sodelovanju pri kohezijski politiki EU po letu 2020.