Tiskane izdaje
Ljubljana, Berlin – Pred kratkim zelo poslabšane projekcije za Nemčijo in evrsko območje, ruske sankcije, strah zaradi širjenja ebole, negotovost pred objavo evropskih bančnih testov, težave Grčije in Španije itd. so v zadnjih dneh sprožili nemir na finančnih trgih in zniževanje cen delnic.
»Težko je reči, ali gre že za neki strateški obrat ali pa zgolj za sovpadanje nekaterih stvari, ki se bodo izboljšale. Dolgoročno pa je pomembno, da so trgi postali bolj živčni, kot so bili, bolj hitro in bolj panično se odzivajo. Denar se zdaj seli v varne naložbe, tudi cena zlata se dviga.« Tako padanje delniških tečajev in zvišanje zahtevanih donosov na evrske obveznice komentira profesor mednarodnih financ Mojmir Mrak.
»Za Evropsko unijo in evrsko območje bo zelo pomembno, kakšni bodo rezultati bančnih stresnih testov, vprašanje je tudi, zakaj zdaj nastaja zamuda pri objavi rezultatov [s 17. na 26. oktober]. Te stvari so bile načrtovane toliko vnaprej, da je za to gotovo neki razlog, v teh razmerah pa bodo rezultati teh testov še pomembnejši. Ob zmanjšani rasti Nemčije bo pomembna tudi evropska razprava o proračunskem položaju Francije in Italije. Te stvari so nepredvidljive, trgi pa ne marajo nepredvidljivosti,« Mrak opozarja na nekatere kritične točke v Evropi, ki zdaj begajo finančne trge.
Po tem, ko so ključni evropski indeksi v zadnjih tednih izgubili od deset do 15 odstotkov vrednosti, so se razmere včeraj na njih sicer nekoliko umirile, negotovost pa ostaja.
»Ne pričakujemo katastrofalnega scenarija«
»Za oktober in prvo polovico novembra smo predvideli bolj nihajočo in negativno rast tečajev – a nas vseeno preseneča, kako negativna je,« pravi glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik.
»Pričakujemo, da se bo stanje stabiliziralo in da bodo trgi spet zrasli. A v ozadju ni nekega vzdržnega razloga. Trenutno so obvezniški donosi tako nizki, da imajo obvezniški skladi probleme, kam nalagati. Če bodo imeli izbiro, bodo vendarle podpirali delnice, za katere bi pričakovali, da bodo prihodnje leto zagotovile povprečne ali podpovprečne, ne pa več nadpovprečne donose. Vlagatelji so zdaj živčni tudi zaradi drugih dejavnikov, dodaten vzrok pa je tudi to, da so trgi prej precej zrasli in neka korekcija tečajev je običajna. Ko se ta zgodi po daljšem obdobju rasti, je panika še večja, ker vsi začnejo ugibati o koncu rasti. Ne pričakujemo nadaljevanja tako lepih let, kakršna so bila zadnja, a za zdaj ne pričakujemo nekega katastrofalnega scenarija,« pravi Stanovnik.
Posledice za Slovenijo
Slovenija sodi med države, ki se večkrat na leto odpravijo na finančne trge po milijardo evrov ali dve za refinanciranje dolga in primanjkljaja. Se bomo ob taki paniki na trgih še letos lahko normalno zadolževali na tujem?
»Tako smo odvisni od teh trgov, da so spremembe na njih zelo pomembne, in ker so te tako hitre, smo precej bolj ranljivi. A če se bodo razmere na trgih poslabšale, bodo krajši konec potegnili tisti, ki imajo slabši dostop do trgov,« pravi Mrak.
»Kar zadeva slovenske obveznice, so – kljub preplahom – zahtevane donosnosti za nas še razmeroma ugodne in je to predvsem vprašanje za ministrstvo za finance, kako oni ocenjujejo potrebo po denarju. Če bi ga nujno potrebovali v prihodnjega pol leta, bi bilo bolje ne tvegati in si denar izposoditi po nekoliko slabših pogojih, kot pa da bi tvegali, da se v prihodnjih šestih mesecih pojavi še kaka kriza v kateri drugi periferni evrski državi, saj bi to neizogibno vplivalo tudi na nas. Pričakujem pa, da se bodo konec leta stvari že stabilizirale,« meni Stanovnik.
