Tiskane izdaje
Socialni partnerji so sicer na splošno opozorili, da je dokument premalo konkreten oz. bi moral vključevati bolj konkretne ukrepe s konkretnimi časovnicami. Zmotilo jih je tudi, da ne upošteva dovolj februarja podpisanega socialnega sporazuma, je Vraničarjeva povzela dogajanje na seji, piše STA.
Državna sekretarka razume, da sindikati nasprotujejo nadaljnjemu varčevanju in poudarjajo socialni moment. »Z našega vidika je pomembno, da zagotovimo pogoje, preko katerih bo mogoče s pomočjo gospodarske rasti zagotoviti boljši gmotni in socialni položaj posameznika,« je navedla.
Ob tem je zatrdila, da na vladni strani ne zagovarjajo pretvorbe vseh kratkoročnih varčevalnih ukrepov v dolgoročne sistemske ukrepe. Ugotavljajo pa, da jih je treba pregledati in se odločiti, katere bi bilo primerno zastaviti kot dolgoročne in katere opustiti ter namesto njih poiskati druge rešitve za znižanje strukturnega primanjkljaja.
»Striktna fiskalna politika pa je res predpogoj za nadaljevanje neke vzdržne gospodarske rasti,« je izpostavila.
Opozorila je še, da izdatki za socialne transferje glede na dokumente ostajajo pri 1,2 milijarde evrov letno, plače v javnem sektorju na ravni štirih milijard evrov oz. celo nekaj več, pokojnine pa pri 4,5 milijarde evrov.
Sindikati in delodajalci, ki tega še niso storili, bodo po njenih besedah pripombe na osnutek NRP ministrstvu za finance posredovali do ponedeljka zvečer, ministrstvo pa bo tiste, s katerimi se bo strinjalo, vključilo v besedilo. V četrtek bodo prenovljen tekst poslali socialnim partnerjem, v petek pa znova pregledali na seji ESS.
Kopač Mrakova: Pri sociali in družinah ne bo sistemskega varčevanja
Vlada v osnutkih NRP 2015−2016 in programa stabilnosti ne izpostavlja le pomena konsolidacije javnih financ, temveč tudi položaj ljudi, je ob robu seje ESS dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. V trajne varčevalne ukrepe ne more brez analiz preiti noben ukrep s področja sociale in družine, je dodala.Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani poudarila, da razume oster odziv sindikatov na napoved zamenjave kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi sistemskimi ali drugimi finančno primerljivimi ukrepi, pri tem pa zatrdila, da se vlada trudi za to, da bodo imeli od gospodarske rasti korist vsi, piše STA.
»Razmislek o tem, na kakšen način konsolidirati javne finance, seveda nikakor ne bo šel samo na račun ljudi, predvsem pa ne na račun najbolj socialno ogroženih,« je napovedala.
Kot je še dejala Kopač Mrakova, je sicer že odločeno, da bo prihodnje leto na vrsti uskladitev minimalnega osebnega dohodka, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči, z 269 na 288 evrov. »To je velika stvar, ki je že dogovorjena, ostale stvari pa še niso,« je pristavila. Po njenih besedah je nujna tudi sprostitev varčevanja pri ukrepih, ki so, denimo, vezani na otroške dodatke, preživnine, saj se je položaj družin v Sloveniji poslabšal.Valorizacija letnega regresa pri pokojninah
Na področju pokojnin se ji poraja predvsem vprašanje valorizacije letnega regresa. Zaveda se tudi, da odsotnost valorizacije pokojnin znižuje njihovo realno vrednost, zato se je zavezala, da bodo poskušali nekaj narediti tudi za to veliko skupino ljudi.
Pri tem pa je opozorila, da je uskladitev socialnih transferjev finančno veliko nižji strošek kot uskladitev pokojnin. Prvi naj bi znašal okoli osem milijonov evrov, drugi pa od 25 do 33 milijonov evrov.
Vlada mora dokumente poslati v Bruselj do konca aprila
