Tiskane izdaje
Ljubljana - Pritiski in vplivanja politikov za konkretne posle so majhna stvar v primerjavi s posledicami tega, česar niso storili.
»Krivce iščejo povsod, razen pri sebi,« je dolgoletni direktor NKBM Matjaž Kovačič pred preiskovalno komisijo za banke danes ocenil, kdo je glavni krivec za težave bančnega sistema.
Kot glavno napako je navedel, da se država ni - kot večina drugih - po letu 2009 odzvala na krizo. Lanski odziv s velikansko sanacijo pa je bila po njegovi oceni tudi velika napaka, ker je temeljil na napačnih podatkih in je po nepotrebnem izbrisal pravice lastnikov bančnih obveznic in delničarjev.
»Cesar je gol, dajte ogledalo pred sebe, bodimo toliko pošteni,« je večkrat opozoril poslance in to številčno ponazoril, da se je država zaradi treh milijard domnevne bančne luknje v zadnjih petih letih dodatno zadolžila za osemnajst milijard.
Brez podpore »moči in meča« si v tej državi mrtev
Za veliko napako je ocenil že odločitev nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, ki po javni prodaji delnic ni nadaljeval privatizacije, s katero bi banka od tujih investitorjev takrat pridobila dodatne pol milijarde. Namesto tega so lahko izdali le za desetkrat manj bančnih obveznic.
Če bi proces takrat nadaljevali, dokapitalizacija NKBM za več kot pol milijarde lani ne bi bila potrebna.
Da bo banko in »to norišnico« zapustil, pa se je odločil po zapletih v času Pahorjeve vlade. Takrat se je sicer strinjal z vladno politiko, da mora banka nadomestiti tuje, ki so se naglo umikale iz poslovanja s slovenskimi podjetji in iz države, a država za to NKBM potem ni dokapitalizirala.
Zadnji poskus, ki sta ga podpirala tudi vlada in premier Borut Pahor, da bi na mednarodnih trgih pridobili kapital, - aprila 2011 so imeli za več kot 120 milijonov evrov ponudb -, je ustavil tedanji šef AUKN Marko Golob s predkupno pravico, ki jo je prenesel na državna podjetja.
»Aukn je bil katastrofa, predvsem pa ljudje, ki so tam sedeli,« je ocenil Kovačič. Na razplet je reagiral tako, da je sodelavcem povedal, da bo odšel, decembra tistega leta pa odstopil. O razlogih, da se je odločil »široko« pričati, je pojasnil: »Poglejte, meni so kariero v Sloveniji uničili dokončno. Zato dosti lažje povem kot nekdo drug, ki je še odvisen. Če nisi podprt od nekoga, ki ima moč in meč v državi, si mrtev. Tako je.«
Kovačič kot Snowden?
»Tisti, ki je to rekel, bi moral jemati kakšne tablete, in ni čisto gladek,« je zavrnil zamisel, da je s poskusom prodaje lastniških deležev NKBM tujim investitorjem skušal prevzeti lastniški nadzor nad banko in dodal, da je to teorijo najbrž gojil AUKN, da je potem prepričal premiera Pahorja in dosegel, da so NKBM dokapitalizirala domača državna podjetja.
»Ta pritisk je bil nedopusten in nezakonit,« je Kovačič opisal pritiske na banko, ko sta uprava in nadzorni svet soglašala s prodajo delnic Mercatorja, s kateri bi zaslužili 16 milijonov evrov.
Tedanji predsednik Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Golob mu je rekel, naj nehajo, ker bodo sicer dobili na glavo vse, kar je mogoče, z represivnimi organi vred. Zaradi soglasja za prodajo delnic Mercatorja pa sta z direktorjem NLB Božom Jašovičem morala tudi na pogovor k finančnemu ministru Franciju Križaniču in kmetijskemu ministru Dejanu Židanu.
Ministra sta pojasnila, da je ustavitev prodaje nacionalni interes. »Upam da mi zaradi tega ne bo treba zaprositi za azil kot Snowdnu,« se je pozneje, ker je razkril imena in vsebino pogovora, pošalil Kovačič.
Za Stožice je posredoval Pahor
Kovačič je priznal, da je imel redne stike s politiki. Na vprašanje, ali je kdaj klical nekdanjega svetovalca finančnega ministra Draga Isajlovića, je odgovoril, da ne, je pa Isajlović kdaj klical njega. Sestanki s šefi bank pa so bili, je opozoril, na finančnem ministrstvu vsak teden: o financiranju gospodarstva, podpori projektom ...
Na vprašanje, ali so bili kakšni pritiski, ko NKBM najprej ni bila pripravljena sodelovati pri skupnem posojilu več bank za gradnjo Stožic, a si je pozneje premislila, je Kovačič odgovoril, da sta ga poklicala tako župan Ljubljane Zoran Janković kot tedanji predsednik vlade Borut Pahor.
Opozoril je, da je potrebno ločiti med nedopustnimi pritiski in normalni komunikacijami. Jankovićevo prepričevanje na skupnem kosilu ni bilo odločilno ali zelo pomembno, je ocenil Kovačič, pogovor s premierom, ki zastopa največjega lastnika, torej državo, pa je bil.
»Drugače je, če ti predstavnik večinskega lastnika položi na srce, da je to za vse pomembno in da bi bilo dobro, če skušamo najti v okviru možnosti rešitev za tak projekt«, je dejal Kovačič.
Drugim bankam se je NKBM pridružila, ko so bili pogoji nekoliko izboljšani, zagotovljeno je bilo, denimo, da bodo najprej poplačani podizvajlci, ki so bili že zadolženi pri NKBM in je s tem svoje tveganje banka zmanjšala.
Kot velikega podizvajalca je Kovačič posebej omenil podjetje Primorje in ocenil, da si iz drugih bank o takratnem dogajanju ne upajo povedati vsega- Jašovič po Kovačičevi oceni »ni bil čisto brez stika s politiko po tej temi«, a podobnih projektov je bilo še veliko, tudi Rimske terme niso nastale iz neba...
Ni imenovanja brez soglasja politike
Kovačič je potrdil, da se je njegov vzpon na vrh NKBM začel v času koalicije med Janezom Drnovškom in Marjanom Podobnikom, ko je položaj šefa NLB pripadel LDS, šefa NKBM pa SLS, obratno pa nadzornih svetov.
Je pa opozoril, da ni bil nikoli član nobene politične stranke, o pritiskih v zadnjih desetletjih pa je povedal, da so si vsi želeli imeti roko in vpliv nad bančnim sistemom in gospodarstvom, so pa bili nekateri bolj, nekateri pa manj spretni pri tem.
Komisiji je prinesel elektronsko dopisovanje, v katerem so mu v preteklosti predlagali koalicijsko usklajena kadrovanja, da jih izvede, kar kaže »stanje duha«. Imenovanja je zavrnil. Pisem komisiji po seji ni predal, napovedal je, da bo to storil do ponedeljka prihodnji teden, ko bo dokumente uredil in skopiral.
O vplivu politike je poslancem pojasnil: »Če kdo misli, da so člani nadzornih svetov imenovani brez politike, se spreneveda ali ne živi v tej državi. Imenovanje prvih mož brez soglasja politike ni možno.«
S Haucem se kdaj srečata
Na vprašanje poslanca SD Matevža Frangeža, ali je lahko bolj konkreten o pomenu tistih, ki imajo v rokah moč in meč, je dodal, da ju ima tisti, ki je dobil volitve, obstajajo pa še nekateri, ki meča nimajo v rokah, a imajo moč in naredijo veliko škode.
O interesih politike pa je povedal, da so bili predvsem v tem, kdo bo kje sedel, kako se bo kadrovalo in komu se bo dalo sponzorstvo.
V NKBM je Kovačič izgubil za okoli 60.000 evrov, ki jih je vložil v delnice, banka ga toži za škodo, ki naj bi jo povzročil pri vodenju. O odnosih z sedanjim direktorjem Alešem Haucem je povedal, da se kdaj srečata, da ga Hauc tudi povabi na kavo in da je o tožbah, ki jih je proti njemu sprožila banka, ki jo vodi, Hauc ocenil, da iz tega tako ali tako nič ne bo.
Sedanji predsednik uprave NKBM Aleš Hauc naj bi Kovačiču zatrdil, da banka odškodninske tožbe zoper njega vlaga zaradi zahtev drugih in da od njih nič ne bo. Hauc se je na to odzval: »Odločitev o tožbah sta sprejela uprava in nadzorni svet banke. Nihčne nam ni naročil, da jih moramo vložiti.« Hauc je poudaril, da so tožbe vložili na podlagi ugotovitev forenzične revizije družbe PricewatehouseCoopers in mnenj odvetniških družb, ki so jih najeli na zaščito interesov banke: »Nismo se šli lova na čarovnice, za vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanjo upravo smo se odločili na podlagi strokovnih podlag.« Uprava NKBM bo z vso odgovornostjo nadaljevala z odkrivanjem in tudi ukrepanjem proti domnevno odgovornim osebam za ugotovljene nepravilnosti, ki so se zgodile v preteklem poslovanju banke, je še dodal prvi človek mariborske banke.
