Matjaž Kovačič: S Pahorjem sem komuniciral pogosteje kot z Janšo

Ljubljana − »V prispevkih nacionalne televizije so bila dejstva najmanj popačena, če ne manipulatorna,« je danes  navedbe o dopisovanju z Janezom Janšo komentiral nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič. Po njegovih besedah je bil še veliko bolj pogosto kot z Janšo v stikih po elektronski pošti z Borutom Pahorjem, ko je bil ta predsednik vlade, vendar tega nihče ne poudarja.

Kar se tiče vplivov politike na gospodarske družbe in banke v državni lasti, je po njegovih besedah »vsakemu petletnemu otroku jasno, da je tovrsten vpliv stalen in močan«. V Sloveniji ni bil imenovan noben predsednik uprave katere od večjih bank brez soglasja predsednika vlade, ne glede na strankarsko barvo, »kdor zadeve predstavlja drugače, zavaja slovenske državljane«. Nato je naštel vrsto projektov od leta 1997 naprej, ki so se jih lotili v NKBM, vendar so se konstantno srečevali z grožnjami in bili praviloma blokirani, pa najsi gre za zaplete z novogoriškim delom banke, nakupi Komercialne banke Beograd ali Dolenjske banke, kjer je imela prednost NLB, ali težavami z ohranjanjem lastništva Zavarovalnice Maribor in nakupom Poštne banke.

Kar se tiče korespondence z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janšo, Kovačič meni, da se ta korespondenca »podaja selektivno, nepopolno in tendenciozno«, sicer pa se mu zdi obveščanje premiera in pristojnih resorjev o pomembnejših potezah banke povsem običajno. Bolj nenavadno je po njegovem mnenju dejstvo, da so se tovrstni podatki o elektronski komunikaciji, v katere imata vpogled zgolj NPU in tožilstvo, znašli v nekaterih medijih, ki so jih po Kovačičevem mnenju sestavili v manipulativni konstrukt.

»Iz nobenega dela dokumentacije ni razviden noben indic, da bi šlo za kakršna koli potencialna kazniva dejanja ali za tovrsten sum,« je dejal Kovačič. Navsezadnje je bila elektronska pošta o poslih z nepremičninami na Hrvaškem, ki se navajajo v medijih, poslana štiri mesece zatem, ko je bil posel že sklenjen, zato se mu zdi edina možna razlaga, da se je znašel v političnih obračunih.

Glede prodaje delnic NKBM leta 2007 se mu je zdelo edino smiselno opozoriti, da večine delnic ne bi smeli prodati ameriškim skladom hedge s sedeži v davčnih oazah, sicer pa se mu zdi še bolj sporna kasnejša razlastitev imetnikov delnic in obveznic. Kar se tiče poslov s podjetjem Multiconsult, ki ga je vodil Tomislav Blagus, se Kovačič ne spominja, da bi o tem obveščal Janeza Janšo, v primeru posla z Istraturistom in možnosti nakupa okoli sto kilometrov hrvaške obale pa je, denimo, idejo predstavil tudi Borutu Pahorju. Kovačič je pri tem še dodal, da je delovanje slovenskih bank že podrobno predstavil lani na komisiji državnega zbora, vendar njegove besede niso vzbudile posebnega odziva. Če bo treba, bo ozadja in podrobnosti v prihodnje še dodatno predstavil, pa čeprav se zaveda, da si bo tako še otežil položaj in da se bodo napadi nanj še stopnjevali.

Vpliv takratne vlade na delovanje družb v državni lasti

Elektronsko dopisovanje nekdanjega predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča s tedanjim premierom Janezom Janšo in tajnikom v kabinetu predsednika vlade Borutom Petkom kaže na vpliv takratnega vrha vlade na delovanje družb v državni lasti.

Januarja 2005 je bilo pod pohorsko strmino veselo. Tina Maze, takrat vzhajajoča zvezda svetovnega pokala, je po enajstih letih dosegla slovensko zmago na Zlati lisici. Svoj vzpon na vrh mariborske banke pa je na tej smučarski prireditvi, kot kaže, nameraval tlakovati tudi Matjaž Kovačič. Ta je namreč dan pred smučarskim praznikom tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši poslal elektronsko pismo z naslovom: Upam, da tak način komunikacije ni nevljuden. V nadaljevanju se je ponudil za razgovor s finančnim ministrom Andrejem Bajukom, če bo ta obiskal Zlato lisico. Nekaj ur kasneje je od Janše dobil odgovor, da bo preveril, ali gre minister v Maribor in če gre, »mu bom rekel, naj se dobi z vami«.

Marca istega leta je Kovačič znova pisal Janši in ga spraševal za stališče glede »mojega nadaljevanja službovanja« in glede statusa uprave v NKBM. »V kolikor še vedno menite, da bi bila moja vloga v nadaljnjem razvoju NKBM, d. d., takšna, kot ste mi jo nakazali v razgovoru, bom zelo vesel,« je napisal Kovačič. Od Janše je dobil odgovor: »Moje stališče se ni spremenilo.« Naslednji mesec je Črtomir Mesarič podal odstopno izjavo s funkcije predsednika uprave NKBM, nadzorni svet banke pa je za predsednika uprave imenoval Matjaža Kovačiča, za članico pa Manjo Skernišak. Kovačič se je v enem od pisem Janši zahvalil za izkazano zaupanje.

To elektronsko komunikacijo med Kovačičem in Janšo ter še več drugih pisem nekdanjega šefa NKBM premieru ter komunikacijo med Kovačičem in Borutom Petkom sta v zadnjih dneh objavila Televizija Slovenija in Dnevnik. Iz nje je razvidno, da je Kovačič obveščal Janšo osebno ali njegovega tajnika o dogajanju v banki, med drugim tudi o spornih hrvaških poslih. Prosim vas za termin, kjer bi vam osebno predstavil projekt, ki je lahko izjemnega strateškega pomena za Slovenijo; projekt je za slovenske razmere zelo velik in politično občutljiv – prevzem
lastništva več kot sto kilometrov obale na Hrvaškem, je Kovačič konec avgusta 2006 pisal na Janšev strankarski elektronski naslov. »Nekaj detajlov sem povedal Borutu. Sedaj vemo za ta projekt trije v banki (članica, operativec in jaz) in Borut,« nadaljuje Kovačič in dodaja, da je nujno, da »glede na naravo projekta« tega predstavi osebno na razgovoru in pridobi načelno soglasje lastnika. Kovačič je Janšo o hrvaškem projektu obveščal tudi naprej.

Kovačič pa se ne spominja, da bi Janšo obveščal o spornih poslih na Hrvaškem, ki jih preiskujeta policija in tožilstvo. Kot je znano, je specializirano državno tožilstvo na mariborsko sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo spornih poslov mariborske banke oziroma njene hčerinske družbe KBM Projekt na Hrvaškem. V nakupih projektnih družb oziroma zemljišč naj bi bila NKBM oškodovana za 28 milijonov evrov.

V pismih pa je opaziti tudi vpliv vrha vlade na delovanje banke, denimo na zaposlitve v banki, kreditiranje, Kovačič je Janšo tudi prosil za »jasne signale« pri prodaji delnic NKBM. Kovačič pa je v pismu Petku tudi potožil: »Od 'naših' do sedaj nisem dobil drugega kot zahtevke za sponzorstva, v katerih časopisih naj oglašujem in katere TV naj sponzoriram in eventuelno rešim kak politično težek problem na hiter način (zaradi katerega bom tako imel težave samo jaz)«.

SDS: Janši ni uspelo brati elektronskih sporočil

»Maile naj komentirajo tisti, ki so jih pisali, seveda če gre za verodostojne dokumente. V času, ko je bil Janez Janša predsednik vlade, je prejel na teden več tisoč elektronskih sporočil in niti deset odstotkov mu jih ob vseh drugih obveznostih ni uspelo samemu prebrati. Po desetih letih lahko vsak trdi, da mu je pisal in tega ne more niti potrditi niti
zanikati. Zagotovo pa ni nikomur preko njih ali kako drugače naročal karkoli nezakonitega,« so iz SDS komentirali poročanje o dopisovanju med Janšo in Kovačičem. Ti dokumenti so po navedbah SDS skupaj zlepljeni maili iz različnih zadev, poročanje o tem pa manipulativno.

»Edino naročilo NKBM s strani predsednika vlade in ministra za finance v mandatu 2004−2008 se je nanašalo na projekt otvoritve podružnice oziroma hčerinskega podjetja te banke v Republiki Hrvaški. S tem je slovenska
vlada želela testirati pripravljenost hrvaških oblasti na spoštovanje evropskih standardov pred slovenskim soglasjem k poglavju o prostem pretoku kapitala v pristopnem procesu RH v EU. Kot je splošno znano, je Nacionalna banka RH zaradi problema z varčevalci podružnice LB Zagreb vse od leta 1994 preprečevala delovanje NLB in NKBM na Hrvaškem. S temi dejstvi ter kontakti med vlado in vodstvom NKBM v zvezi z njimi so preiskovalni organi seznanjeni. Trditve o naročilih predsednika vlade za delovanje banke mimo nadzornih institucij so popolnoma izmišljene. Takratni predsednik vlade prav tako ni prejel nobene informacije o tem, da naj bi proti njemu potekala kaka sodna preiskava na to temo,« so še dodali.