KPK opozarja na slabe prakse in upravljanje DUTB

KPK v končnem poročilu zoper slabo banko priporoča uvedbo dvotirnega sistema upravljanja, DUTB obljublja ukrepe.

Objavljeno
24. november 2014 16.39
sipic/DUTB
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v svojem končnem poročilu zoper Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kritična do delovanja slabe banke. Opozarja tudi na slabše korporativno upravljanje družbe, zato predlaga razmislek o uvedbi dvotirnega sistema upravljanja DUTB, smo izvedeli neuradno.

Ugotovitve KPK kažejo na slabo prakso in nedoseganje najvišjih standardov korporativnega upravljanja. Komisija menda dvomi v učinkovito izvajanje nalog DUTB, denimo pregledovanje kreditnih map, ki so jih dobili z NLB, NKBM in Abanke. KPK zato priporoča ukrepanje, denimo preoblikovanje enotirnega sistema upravljanja DUTB v dvotirnega. Po enotirnem sistemu DUTB vodi sedemčlanski upravni odbor, sestavljen iz treh izvršnih in štirih neizvršnih direktorjev. V dvotirnem sistemu pa bi se oblikovala nadzorni svet in uprava, torej bi bil nadzorni organ organizacijsko ločen od poslovodnega.

Pod lupo zunanji izvajalci, prejemki, kadrovanje ...

KPK je ob korporativnem upravljanju pod lupo vzela tudi pogodbe DUTB z zunanjimi izvajalci, kadrovanje, prejemke zaposlenih ter interne akte in postopke odločanja. Postopek protikorupcijske komisije proti DUTB smo razkrili februarja letos v Delu, ko je tedanji predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič dejal, da so se za to potezo odločili po pregledu vseh svetovalnih pogodb, denarnega toka, postopka zaposlovanja in zapisnikov sej upravnega odbora. KPK je takrat že spisala vmesno poročilo, ki je bilo po Klemenčičevih besedah »izrazito skrb vzbujajoče«.

Kot je znano, je med bolj izpostavljenimi zunanjimi izvajalci bila skandinavska svetovalna družba Quartz+Co, saj je bil izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson eden od direktorjev in lastnikov te družbe. V DUTB so konflikt interesov večkrat zanikali. Na DUTB se spopadajo tudi z očitki o prevelikih plačah, saj tako denimo izvršni direktor Janez Škrubej zasluži 21.533 evrov bruto, Mansson pa 20.500 evrov bruto.

Postopek bo zaključen po odzivu vlade in slabe banke

V DUTB odgovorov na vprašanja, kakšne so ugotovitve KPK in kako jih komentirajo, ne želijo dati, saj postopek še ni zaključen. Poudarjajo pa, da so pripravili prvi osnutek odgovorov na ugotovitve KPK, ki ga bodo poslali vsem prejemnikom končnega poročila. KPK je namreč poročilo in oceno stanja poleg DUTB v odziv poslal še predsedniku vlade in ministrstvu za finance, v vednost pa tudi guvernerju Banke Slovenije in Računskemu sodišču. Če bo potrebno, na DUTB napovedujejo z vlado usklajen akcijski načrt ukrepov.

Tudi v KPK končnega poročila ne razkrivajo, ampak le pravijo: »Komisija postopka do odziva naslovnikov ne bo zaključila in do takrat javnosti ne more posredovati nobenih dodatnih informacij,« so še zapisali. Na ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da bodo ugotovitve KPK preučili in » v primeru potrebe ustrezno ukrepali«.

Na finančnem ministrstvu poudarjajo, da spremljajo kakovost odločitev in kadrovskih zasedb na DUTB, glede morebitnih zamenjal na vrhu pa pravijo, da za zdaj odločitev glede tega še ni bila sprejeta. Vlada je pred tedni zavrnila letno poročilo DUTB. Finančni minister Dušan Mramor je v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo dejal, da je pri vzpostavljanju slabe banke prišlo do nekaterih poenostavitev in prehitrih odločitev v DUTB: »V DUTB so take poenostavitve in odločitve na začetku sprejemali brez pojasnil. Zahtevali smo jasna pojasnila, kaj so bili razlogi za posamezne odločitve oziroma poenostavitve.«