Tiskane izdaje
Ljubljana – V parlamentu bodo kmalu kar trije proračuni: predlog sprememb proračuna 2018 in proračun 2019 do konca septembra, rebalans proračuna 2017 pa bo v obravnavo v DZ predložen najkasneje do 8. oktobra, so nam povedali na ministrstvu za finance.
Ta čas je neznanka predvsem rebalans letošnjega proračuna, s katerim bo država – po načrtovanem bližnjem sprejetju interventnega zakona za pokritje 136 milijonov izgub v bolnišnicah – na novo določila letošnje proračunske številke in s tem tudi nominalni proračunski primanjkljaj. Ta je bil sicer za letos načrtovan v višini 681 milijonov evrov (1,65 odstotka BDP), a precej višja gospodarska rast od načrtovane, nekateri govorijo že o pregrevanju slovenske ekonomije, in višji letošnji proračunski prilivi, narekujejo tudi bistveno nižji letošnji strukturni primanjkljaj in celo nominalni presežek proračuna. Pa čeprav proračunsko pokrivanje izgub v zdravstvu deluje prav v nasprotno smer.
A če usmerimo pogled naprej, je rebalans v razmerah rekordne gospodarske rasti pravi test za vlado in njeno fiskalno politiko. Fiskalno pravilo, ki smo ga vpisali v ustavo, pač zapoveduje, da mora država ob višji gospodarski rasti hitreje zmanjševati svoj strukturni primanjkljaj, da s tem tudi ustrezno znižuje tudi svoj javni dolg in se pripravlja na slabše čase.
Slovenija je sicer lani prvič po krizi znižala delež javnega dolga v BDP, in sicer s 83,1 na 79,7 odstotka BDP, – a smo s tako visoko zadolženostjo še vedno daleč nad maastrichtsko mejo 60 odstotkov. Da moramo hitreje zniževati strukturni primanjkljaj, nas vsako leto opozori tudi evropska komisija.
Se gospodarstvo že pregreva?
V proračunskih razpravah bo tokrat prvič sodeloval tudi v marcu ustanovljeni fiskalni svet (FS), ki tudi sicer že nekaj mesecev poudarja, da visoka gospodarska rast omogoča hitrejše zniževanje strukturnega primanjkljaja in zato vlado poziva k dodatnemu proračunskemu naporu in previdnemu načrtovanju prihodnjih proračunskih izdatkov.
Predsednik FS Davorin Kračun je za Delo pojasnil, da zdaj »v fiskalnem svetu še čakajo na vse elemente predvidenega rebalansa letošnjega državnega proračuna, zato ta čas njegove ocene še ne moremo podati. Ko dobimo podatke s strani ministrstva za finance, pa bo fiskalni svet v skladu z zakonom vključen v proračunske razprave. Takrat bomo tudi opravili vse izračune, predvsem z vidika vzdržnosti javnih financ in vidika izpolnjevanja fiskalnega pravila.«
Kračun letošnja javnofinančna gibanja ocenjuje kot »dobra. Za zdaj imamo ugodna gibanja javnofinančnih prihodkov, kar omogoča hitrejše zapiranje javnofinančnega primanjkljaja. Na nekoliko daljši rok pa utegnejo ob visoki dinamiki gospodarske aktivnosti nastopiti znaki pregrevanja gospodarstva, zaradi česar bo treba delovati izraziteje proticiklično ter vzpostaviti javnofinančni presežek, ki bo omogočal hitrejše zniževanje presežnega javnega dolga.«
Gospodarska rast je kar za dve odstotni točki višja, kot so nakazovala predvidevanja v začetku leta, in ustrezno višji so tudi javnofinančni prihodki. »Torej so možnosti za to, da letos zapremo tekoči proračunski primanjkljaj, vendar pa – če izločimo ugodne enkratne in ciklične dejavnike – to še ne pomeni tudi strukturnega ravnovesja. Zanj bo treba povečati oziroma zagotoviti ustrezen fiskalni napor,« opozarja Kračun.
