Kratkoročno bodo trgi še pod rahlim stresom

Svetovni trg: Nizka cena nafte je povečala razpoložjivi dohodek potrošnikov, a ta se očitno ne steka v potrošnjo

Sat, 13.02.2016, 15:00

Negativen trend na svetovnih trgih se nadaljuje tudi v drugem mesecu letošnjega leta, dežurni krivci pa so predvsem strah pred morebitnim nadaljnjim razvrednotenjem juana, skrb zaradi ohlajevanja kitajskega gospodarstva in bojazen vlagateljev zaradi ohlajanja svetovne gospodarske rasti. Tudi nižje cene nafte ne govorijo v prid trgom. Ko se zvišanjo cene nafte, se zvišajo tudi tečaji delnic in nasprotno.

Očitno tudi nizka cena nafte ne kaže dobre slike potrošnikov, čeprav se je zaradi nizke cene nafte razpoložljivi dohodek povečal.

Toda ta večji razpoložljivi dohodek se očitno le ne steka toliko v potrošnjo. Nizka cena nafte gotovo povzroča probleme tako naftnim podjetjem, ki močno zmanjšujejo investicije in se jim tudi ob nadaljevanju trenda obeta val bankrotov, kot tudi bankam, ki so energetskim podjetjem izpostavljene prek posojil. Samo pet največjih ameriških bank ima več kot sto milijard dolarjev posojil do naftnih podjetij. Velika verjetnost je, da imajo tudi evropske banke, ki so v slabšem položaju kot ameriške, visoko izpostavljenost do naftnih podjetij. Prah zaradi slabih posojil se v Evropi še ni polegel, saj ta še vedno pomenijo okoli šest odstotkov vseh posojil, medtem ko se je delež slabih posojil v ZDA že znižal pod tri odstotke. Svet očitno potrebuje višjo ceno nafte, če ne bodo razmere samo še slabše.

Predsednica ameriške centralne banke (Fed) Janet Yellen je v kongresu izjavila, da se bo tempo zviševanja obrestnih mer v ZDA zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva upočasnil, kar pa ni dalo zagona za optimistično razpoloženje na trgih. Očitno bo spet nujna kakšna koordinirana akcija centralnih bankirjev, da bo trgi zaživeli. V nasprotnem primeru se utegne izkazati, da sta bila programa ekspanzivnega delovanja evropske in japonske centralne banke brez prave moči. Če se tudi gospodarstvo v ZDA začne močneje ohlajati, tudi Fed ne bo imela veliko manevrskega prostora in bo spet morala poseči po nekonvencionalnem ukrepu, kot je kvantitativno sproščanje. Tudi evropski centralni banki ne ostaja veliko orožij. Seveda lahko še vedno podaljšuje in povečuje nakupe obveznic. Toda če so trgi v nemilosti medvedjega trenda, velikega učinka ne bi bilo. Švedska centralna banka je v preteklem tednu znižala obrestno mero na negativnih 0,5 odstotka z namenom, da pospeši porabo in upočasni varčevanje ter s tem delno vpliva na rast inflacije, ki se noče okrepiti. Verjetno se bo podobno delovanje zgodilo tudi v ECB.

Dobra zgodba letos je še vedno zlato, ki je le preseglo mejo 1200 dolarjev za unčo. Cena bi lahko šla še više, saj so možnosti za dvig obrestne mere v ZDA vse manjši. Pričakovanja za dvig v ZDA ne glede na izjave Yellenove so se zelo znižale, največja verjetnost (29,9-odstotna) za zvišanje tako ostaja šele decembra 2016, kar daje kratkoročno podporo ceni zlata. V ospredju so zlati rudarji, ki imajo nahajališča na afriških tleh, saj zaradi nižjih lokalnih valut in nižje cene nafte dosegajo nižje stroške izkopa in posledično višjo dobičkonosnost poslovanja. Čeprav so letos povprečno pridobili 70 odstotkov vrednosti, imajo v primeru preboja cene zlata proti 1300 dolarjev za unčo še vedno velik potencial rasti.

Prijavi sovražni govor