Tiskane izdaje
Dobra podjetja lahko pri slovenskih bankah po ugodni ceni dobijo kredit, ugotavljajo gospodarstveniki. Po naših izkušnjah je bančno financiranje v Sloveniji celo cenejše kot v tujini, je dejal direktor družbe Sibo G Boštjan Šifrar.
»V zadnjih letih se občuti večja konkurenca v bančnem sektorju. Banke v tuji lasti so hitre in fleksibilne ter imajo znanje in poceni denar,« je na včerajšnji okrogli mizi banke Hypo o slovenskem gospodarskem in bančnem prostoru dejal Boštjan Šifrar. Podobne izkušnje imajo tudi v podjetju Akrapovič. »Razmišljali smo že o izdaji podjetniške obveznice. A se za to nismo odločili, ker banke dajejo ugodne ponudbe, govorim o dvoodstotni obrestni meri in nižji,« je pojasnil finančni direktor proizvajalca izpušnih sistemov Matej Akrapovič. A ob tem je izrazil dvom, ali banke lahko dolgoročno poslujejo s tako nizkimi obrestnimi merami.
Kako se bodo gibale obrestne mere v prihodnje? »Kratkoročno bodo ostale nizke, dolgoročna napoved pa je zaradi sistemskega tveganja zelo negotova,« odgovarja vodja trgovanja s strankami v Hypu Gregor Jurkovič.
V Banki Slovenije ugotavljajo, da so se obrestne mere za novoodobrena posojila podjetjem do milijon evrov septembra lani približala povprečju evroobmočja na le 0,4 odstotne točke razlike, kar je najmanj od leta 2008. »Konkurenčnost slovenskih bank v primerjavi s tujino se je s tem močno izboljšala, kar bi lahko pritegnilo del komitentov, ki so se doslej zaradi razlike v obrestnih merah odločali za financiranje v tujini,« so zapisali v Banki Slovenije v januarskem Poročilu o finančni stabilnosti.
Dolgoletni predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič je opozoril, da težav s pridobivanjem kreditov nimajo le dobra podjetja, sicer pa banke še vedno ne podprejo dovolj projektov gospodarstva, Kritičen je bil, da so banke preveč pasivne, zato jim upadajo tudi obrestni prihodki. Brez tveganja ne more biti rezultata. Na vprašanje, ali je premalo dobrih projektov, kot trdijo banke, ali je krivda za premajhno kreditiranje na strani bank, je Petrič odgovoril: »Podjetniki morajo priti k bankam s pravimi projekti. A podjetja so se že razdolžila. Ta krivda se bolj nagiba na stran nepoznavanja bank slovenske industrije.«
Povpraševanje podjetij po kreditih se povečuje, krepi pa se predvsem po posojilih za investicije, manj pa za restrukturiranje. Morda pa bodo v prihodnje podjetja lahko lažje dostopala do posojil, saj banke zaznavajo dejavnike, ki nakazujejo na ublažitev visokih kreditnih standardov. »Pri tem izstopajo pritiski konkurence, dojemanje tveganja ob ugodnejših gospodarskih razmerah ter stroški financiranja in bilančne omejitve, kot posledica okolja nizkih obrestnih mer in ekspanzivne politike ECB. Zaradi ugodnega vpliva teh dejavnikov se kreditni standardi v evroobmočju znižujejo od začetka leta 2014 dalje,« je zapisala Banka Slovenije. A ob tem dodaja, da bi morebitnega rahljanja kreditnih standardov in ugodnejših pogojev financiranja morala biti deležna le podjetja, katerih kreditiranje bi prispevalo k povečanju kakovosti celotnega bančnega portfelja.
Hypo banka odpušča
Matej Falatov je pojasnil, da se v banki Hypo, potem ko sta jo lani prevzela ameriški finančni sklad Advent International in EBRD, dogajajo velike spremembe. Banka se prestrukturira, vzpostavlja se nova organizacijska struktura, v njej pa bo 20 odstotkov manj zaposlenih. »Po drugi strani izboljšujemo kakovost storitev za stranke. Naše poslanstvo je, da postanemo boljša, hitrejša in bolj dobičkonosna banka. Letos banka ne bo poslovala z izgubo, januarja in februarja smo že poslovali z dobičkom, tako operativnim kot po slabitvah,« je dejal Falatov.
